1. Sinteza sistemov z maksimiranjem trajnostne neto sedanje vrednostiDavid Širovnik, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo koncepta trajnostne neto sedanje vrednosti kot novega merila in kriterija za merjenje trajnosti ob upoštevanju ekonomskega, okoljskega in socialnega vidika (Širovnik in drugi, 2016). Namreč, pri sintezi trajnostnih sistemov, kjer je veliko število alternativ, so potrebni takšni kriteriji, ki omogočajo dobiti najboljšo rešitev z enokriterijskim optimiranjem.
V prvem delu z ustreznim sestavljanjem različnih kriterijev predstavljamo pretvorbo večkriterijskega problema v enokriterijski s konceptom trajnostne neto sedanje vrednosti. Z maksimiranjem trajnostne neto sedanje vrednosti je mogoče dosegati optimalno ravnovesje med ekonomskimi, okoljskimi in socialnimi kriteriji.
V drugem delu je predstavljena uporaba koncepta trajnostne neto sedanje vrednosti iz mikro in makroekonomskih vidikov na primerih dobavnih omrežij: i) oskrbovalno omrežje bioplina iz živalskih odpadkov na nivoju podjetja in ii) regionalno dobavno omrežje za proizvodnjo biogoriv na nivoju večje regije (na primeru Srednje Evrope).
Rezultati kažejo, da so dobavna omrežja za proizvodnjo bioplina in biogoriv na regionalnem nivoju trajnostne tako z mikroekonomskega kot tudi iz makroekonomskega vidika.
Ključne besede: sinteza procesov, trajnostni vidik, trajnostna neto sedanja vrednost, večkriterijsko optimiranje, dobavno omrežje, dobavno omrežje proizvodnje bioplina, regionalno dobavno omrežje proizvodnje biogoriv
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1829; Prenosov: 218
 Celotno besedilo (10,71 MB) |
2. Optimiranje verige dodane vrednosti pri načrtovanju in izdelavi preoblikovalnih orodijPeter Kerš, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo upravičeno dokazuje, da lahko tudi podjetja v naročniški proizvodnji, kar orodjarne so, z izvajanjem vitke proizvodnje, vitkega menedžmenta in študijem časa kot del organizacije proizvodnje v kombinaciji z ostalimi metodologijami in orodji za izboljšanje kakovosti ustvarijo večjo dodano vrednost na zaposlenega, kar pomeni priložnost večjih dobičkov. Vsako optimiranje procesa, toka materiala in informacij je lahko majhno, a skupen učinek je lahko velikanski, ne le v proizvodnem procesu, temveč v celotnem poslovanju znotraj in zunaj podjetja. Delo prav tako daje pomen delavcu kot najpomembnejšemu viru prihodnosti in prikazuje inovativnost kot konkurenčno prednost. S prej kakovostno dokončano proizvodnjo obdržimo kupce, s tem pa zaupanje, dolgoročen obstoj, podobo in nenazadnje dobre kompetence za nadaljnje delo.
Ključne besede: optimiranje verige dodane vrednosti, dodana vrednost, organizacija proizvodnje, vitka proizvodnja, naročniška proizvodnja, vrednostni tok, informacijski tok, konkurenčna prednost, inovativnost, orodjarstvo
Objavljeno v DKUM: 30.08.2016; Ogledov: 1702; Prenosov: 188
Celotno besedilo (8,43 MB) |
3. RACIONALIZACIJA STROŠKOV PROIZVODNJE V PODJETJU VAR D.O.O.Primož Štingl, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno optimiranje procesa ročnega točkovnega varjenja. Prikazan je potek načrtovanja tehnološkega procesa robotiziranega točkovnega varjenja, načrtovanje potrebne tehnološke opreme, preračun časov izdelave in preračun stroškov. Postopek racionalizacije oz. optimiranja proizvodnje poteka skozi celotno življenjsko dobo izdelave izdelka. Z optimiranjem procesa dosežemo nižje izdelovalne čase ter stroške in višjo kvaliteto izdelave.
Ključne besede: STROŠKOVNA KALKULACIJA, OPTIMIRANJE, TEHNOLOŠKI ČAS, NAČRTOVANJE PROIZVODNJE, STROŠKI, AVTOMATIZACIJA
Objavljeno v DKUM: 04.01.2013; Ogledov: 2393; Prenosov: 263
Celotno besedilo (3,90 MB) |
4. OPTIMIZACIJA RAZVRŠČANJA NALOGOV V PROIZVODNJI PO NAROČILUDanijel Pogorevc, 2010, diplomsko delo/naloga Opis: Za proizvodnjo po naročilu je značilno, da naročila prihajajo v podjetje poljubno, torej brez vnaprej določenega zaporedja. Naročniki zahtevajo vedno krajše dobavne roke. Delovne naloge je treba optimalno razvrstiti, tako da zadovoljimo zahtevam naročnika (dobavni rok) in ekonomičnosti za podjetje, kar se kaže v ustrezni izkoriščenosti kapacitet.
V literaturi obstaja mnogo pravil o razvrščanju delovnih nalogov, vendar vsa ne dajo enako dobrih rezultatov. Zaradi tega je pomembno izbrati pravilo, ki ustreza strategiji podjetja.
V diplomskem delu smo preučili več kot dvajset metod za terminiranje in nato na podlagi zahtevnega praktičnega primera ugotovili, katera se je izkazala za najprimernejšo.
Ključne besede: metode vodenja proizvodnje, terminiranje, delovni nalog, pretočni čas, Lekin, optimiranje
Objavljeno v DKUM: 01.10.2010; Ogledov: 3017; Prenosov: 442
Celotno besedilo (1,67 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
