| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Kompakten spektralni analizator za optične vlakenske senzorje
Luka Grah, 2024

Opis: Magistrsko delo opisuje načrtovanje, izdelavo in delovanje optičnega spektralnega analizatorja, ki temelji na uporabi uklonske mrežice in linearnega polja fotodetektorjev. Spektralni analizator he združljiv s spektralno razločljivimi optičnimi senzorji. Uklonska mrežica, je bila izdelana s postopkom elektronske litografije in pod različnimi koti uklanja posamezne spektralne komponente, ki jih nato zajamemo z linearnim poljem fotodetektorjev. Algoritmi posamezne spektralne komponente ustrezno shranijo, jih obdelajo ter pripravijo za prikaz na uporabniškem vmesniku kar omogoča nadaljnjo obdelavo za pridobivanje informacij o merjeni veličini skriti v zajetem spektru. Realiziran spektralni analizator temelji na preprosti sestavi optičnih elementov in detektorju kar omogoča cenovno učinkovito rešitev za spektralno analizo optičnih vlakenskih senzorjev.
Ključne besede: Spektralni analizator, optični vlakenski senzorji, uklonska mrežica
Objavljeno v DKUM: 15.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (5,48 MB)

2.
Termo-Optični modulator optične poti : magistrsko delo
Jure Stošić, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na področje razvoja optičnih senzorskih sistemov, kjer za razločevanje senzorjev uporabljamo nizkokherenčno interferometrijo . Glavni cilj naloge je poglobiti razumevanje delovanja termo-optičnega modulatorja optične poti, in sicer z izvedbo simulacij toplotnega odziva sistema ter z izdelavo termo-optičnega vlakenskega modulatorja, ki omogoča modulacijo optične poti v rangu 100 mikrometrov. Delo vključuje tudi izdelavo demonstratorja za merjenje raztezka in pripadajoče simulacije mehanskih obremenitev.
Ključne besede: nizkokoherenčna interferometrija, modulator, optični senzorji, ansys, labView
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (4,57 MB)

3.
Optično linearno polje za spektralno analizo svetlobe : diplomsko delo
Luka Grah, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje realizacijo linearnega polja fotodetektorjev, ki se bo uporabljalo za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev. Sistem temelji na uklonski mrežici, ki projicira posamezne spektralne komponente vpadne svetlobe na linearno polje fotodetektorjev. Projekcija z uporabo ustreznih algoritmov omogoča rekonstrukcijo spektra vpadne svetlobe, prav tako pa sistem omogoča nadaljnjo obdelavo signalov z namenom izluščevanja merjene veličine iz zajetega spektra. Realiziran optični spektrometer ne vsebuje gibljivih delov in predstavlja cenovno učinkovito rešitev za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev, kot je npr. Fabry-Perotov interferometer.
Ključne besede: linearno polje, optični spektrometer, optični vlakenski senzorji
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 544; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (3,95 MB)

4.
5.
Silicijev dioksid kot osnova za pripravo senzorskih receptorjev
Luka Popović, 2019, magistrsko delo

Opis: V okoljevarstvu je spremljanje okoljskih parametrov ključnega pomena za nadzor mejnih koncentracij, ki so lahko usodne za žive organizme. Obstoječe in standardizirane metode za določevanje različnih okoljskih parametrov so dolgotrajne, zahtevajo posebno pripravo vzorca in visoko usposobljeno osebje. Zaradi navedenega se kaže potreba po razvoju alternativnih metod zaznavanja z aparati, ki so majhni, prenosljivi, natančni in enostavni za uporabo. Eno takšnih alternativ predstavljajo optični kemijski senzorji. V sklopu tega magistrskega dela smo pripravili senzorske receptorje v obliki membran na osnovi silicijevega dioksida. Vanje smo vgradili pH indikator, s katerim smo zaznavali različne koncentracije amonijaka v raztopini in v zraku. Razvili smo senzorske receptorje, ki so zaradi občutljivosti na amonijak v območju 1,7-100 ppm potencialno primerni za opravljanje zakonodajno predpisanih meritev amonijaka v zraku na delovnih mestih in v gospodarskih objektih (mejna vrednost v obeh primerih znaša 20 ppm). Senzorski receptorji za merjenje raztopljenega amonijaka v vodi so se odzivali v območju (0,0096-67,7 mg/L), kar nakazuje možnost njihove uporabe v namene meritev mejnih vrednosti amonijaka v salmonidnih in ciprinidnih površinskih vodah (po slovenski zakonodaji znaša mejna vrednost 0,025 mg/L). Prav tako smo podali smernice za prihodnje izboljšave senzorja pri meritvah amonijaka v zraku in v vodi.
Ključne besede: silicijev dioksid, optični kemijski senzorji, amonijak
Objavljeno v DKUM: 15.02.2020; Ogledov: 1956; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

6.
Vzpostavitev kontrole vstavljanja keramičnih filtrov v livarsko orodje : magistrsko delo
Žan Jurgec, 2019, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge sem vzpostavil oz. razvil sistem za kontrolo vstavljanja keramičnih filtrov v livarsko orodje. S projektom sem se seznanil v podjetju Talum. Pri litju ohišij črpalk po metodi nagibnega gravitacijskega litja, so v podjetju prišli do ugotovitve, da prihaja do občasnih napak v procesu. Pred samim litjem je potrebno v orodje vstaviti livarski filter. Ta poskrbi za boljše lastnosti končnega ulitka. Operacija vstavljanja je do sedaj bila odvisna samo od človeške kontrole, torej so bile še vedno prisotne napake, ki so posledica človeškega faktorja, kupec pa je podal zahtevo, da se za omenjeno operacijo vzpostavi avtomatizirana 100 % kontrola. Po proučitvi delovnega okolja in naposled analiziranja različnih rešitev, smo nadzor vzpostavili z optičnimi senzorji. Na podlagi razdalje senzor ugotovi ali je v orodju prisoten filter. Po namestitvi in ustreznem analiziranju je sledila programska integracija senzorja. Iz podjetja so me obvestili, da sistem brezhibno deluje, torej se prisotnost filtra pred vsakim ciklom litja uspešno preveri. Na tak način je avtomatizirana 100 % kontrola zagotovljena.
Ključne besede: livarstvo, optični senzorji, strojni vid, livarski keramični filter
Objavljeno v DKUM: 19.03.2019; Ogledov: 1193; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (4,37 MB)

7.
MIKRO-OBDELAVA IN MIKRO-NAPRAVE IZ OPTIČNIH VLAKEN TEMELJEČE NA SELEKTIVNEM JEDKANJU IN DOPIRANJU S P2O5
Simon Pevec, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljena mikroobdelava optičnih vlaken temelječa na selektivnem jedkanju in dopiranju optičnih vlaken s P2O5. Tovrstna mikroobdelava je predstavljena kot zelo učinkovito orodje za realizacijo novih rešitev na področju načrtovanja in izvedbe optičnih senzorjev ter fotonskih naprav. Poleg najučinkovitejšega dopanta P2O5 so bili raziskani tudi drugi dopanti kot TiO2, GeO2, B2O3 in F, ki so vsi kompatibilni s proizvodnjo optičnih vlaken in imajo svojevrsten vpliv oz. uporabo v procesu selektivnega jedkanja. Raziskani so bili tudi pogoji jedkanja, kot so vpliv temperature, izbira jedkalnega medija, vpliv koncentracije jedkalnega medija in vpliv dodajanja različnih organskih topil. Na osnovi teh raziskav smo v nadaljevanju doktorske disertacije predstavili načrtovanje in rezultate več različnih fotonskih naprav in senzorjev, ki so bili izdelani na osnovi posebnih optičnih vlaken, dopiranih s P2O5. Podrobno so predstavljeni visoko občutljiv senzor raztezka, evanescentna linijska naprava z mikrožičko, senzor lomnega količnika z nanožičko, visoko občutljiv dvoparametrični senzor za merjenje temperature in lomnega količnika ter dvoparametrični senzor za merjenje tlaka in lomnega količnika. Vsem senzorjem in napravam so skupne popolna steklena zgradba, robustnost in miniaturna izvedba, ki v nobenem izmed primerov ne presega premera standardnega dovodnega vlakna (to je 125 m) ter ima aktivno dolžino krajšo od 1,5 mm. Vsi senzorji so načrtovani tako, da omogočajo enostavno rokovanje in pakiranje, zlasti tisti, izdelani na vrhu optičnega vlakna. Z doktorsko disertacijo želimo dokazati, da je tehnologija selektivnega jedkanja optičnega vlakna učinkovita, preprosta in zato primerna tudi za serijsko proizvodnjo, saj omogoča direktno in ekonomsko učinkovito izdelavo naprav na vrhu, vzdolž ali znotraj optičnega vlakna in s tem prispeva k novi generaciji miniaturnih, povsem vlakenskih mikrooptičnih naprav in novih rešitev na področju optičnih vlakenskih senzorjev.
Ključne besede: mikroobdelava, selektivno jedkanje, s fosforjevim pentoksidom dopirana optična vlakna, posebna optična vlakna, optični senzorji Fabry-Perot, večparametrični senzorji, mikro- in nanožičke, senzor lomnega količnika, senzor lomnega količnika in temperature, senzor lomnega količnika in tlaka.
Objavljeno v DKUM: 10.12.2014; Ogledov: 2676; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (7,71 MB)

8.
UPORABA TELEKOMUNIKACIJSKIH LASERSKIH DIOD ZA DOLOČITEV MERILNE VREDNOSTI PRI SPEKTRALNO RAZLOČLJIVIH OPTIČNIH VLAKENSKIH SENZORJIH
Matej Njegovec, 2013, doktorska disertacija

Opis: Spektralno razločanje spektralno razločljivih optičnih senzorjev je dandanes še vedno kompleksno in posledično drago, zato je uporaba optičnih senzorjev omejena na aplikacije, kjer preostali senzorji ne omogočajo zanesljive meritve. Zaradi tega se pojavi potreba po razvoju preprostejših in cenejših naprav za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev, ki bi optičnim senzorjem omogočile prodor v širšo uporabo. Možno rešitev ponujajo standardni telekomunikacijski elementi, ki so v široki uporabi, z njihovo pravilno uporabo pa je mogoče zgraditi preproste naprave za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev, ki omogočajo razločanje optičnih senzorjev z visoko ločljivostjo. V okviru doktorske disertacije sta bili raziskani in izdelani dve zasnovi novih naprav za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev na osnovi standardnih telekomunikacijskih optoelektronskih elementov. DWDM laserski modul lahko uporabimo kot spektrometer, pri čemer lasersko diodo uporabimo za nastavljanje izhodne valovne dolžine, vgrajen valovnodolžinski zaklepalnik pa za merjenje izhodne valovne dolžine. Na ta način je mogoče določiti spektralno karakteristiko optičnega senzorja in iz nje razbrati informacijo o merjeni veličini. Izkaže se, da lahko z uporabo takšnega laserskega modula dosežemo spektralno ločljivost boljšo od 1 pm, kar je pri meritvah temperature ekvivalentno 0,1 °C, pri meritvah raztezka pa 1 µε. Dosežena hitrost vzorčenja je 45 Hz, zaradi česar je tovrstna naprava za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev primernejša za statične meritve. Nadalje pa cenovno učinkovito rešitev ponuja uporaba običajnih telekomunikacijskih DFB laserskih diod, ki jih vzbujamo s tokovnimi sunki velikih amplitud. Aktivno področje laserske diode se zaradi velikega toka lokalno segreje, kar povzroči premik izhodne valovne dolžine, ki znaša več kot 10 nm. S časovno korelacijo spremembe valovne dolžine laserske diode med tokovnim sunkom in odbojem optičnega sunka od optičnega senzorja je mogoče določiti informacijo o merjeni veličini. Pasovna širina naprave za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev znaša 30 kHz, spektralna ločljivost pa 2 pm. Ker laserska dioda deluje v režimu kratkih tokovnih sunkov, je tovrstna naprava za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev primerna za časovno razvrščanje optičnih senzorjev, s čimer lahko odčitavamo večje število optičnih senzorjev v isti optični veji. Obe predstavljeni napravi za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev omogočata cenovno učinkovito izvedbo merilnega sistema z uporabo vlakenskih optičnih senzorjev.
Ključne besede: optični senzorji, Braggove rešetke, Fabry-Perotov interferometer, DFB laserska dioda, laserski modul, valovnodolžinski zaklepalnik
Objavljeno v DKUM: 19.04.2013; Ogledov: 2701; Prenosov: 204
URL Povezava na celotno besedilo

9.
MINIATURNI TLAČNI IN TEMPERATURNO-TLAČNI OPTIČNI VLAKENSKI SENZORJI
Simon Pevec, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je prikazana tehnologija izdelave miniaturnega vlakenskega tlačnega senzorja, ki je zaradi preprostih in malo številčnih procesnih korakov primerna za ceneno serijsko proizvodnjo. Tehnologija temelji na uporabi posebnega senzorskega vlakna, selektivnem jedkanju in mehansko-kemični obdelavi vrha optičnega vlakna. Celoten proizvodni proces je ob minimalnih nastavitvah in prilagoditvah parametrov izdelave primeren za izdelavo poljubno občutljivih tlačnih senzorjev. V sklopu naloge sta poleg tlačnega senzorja predstavljena še dva tipa miniaturnih kombiniranih tlačno-temperaturnih vlakenskih senzorjev, ki imata visoko tlačno občutljivost in široko temperaturno področje. V obeh primerih senzor predstavlja interferometer, ki je zgrajen iz dveh zaporednih Fabry-Perot resonatorjev. V prvem primeru je senzor izdelan na vrhu dovodnega enorodovnega vlakna. Zanj je narejen matematični model za izračun odbitega svetlobnega toka, ki potuje skozi dve oz. tri polprepustna zrcala. V drugem primeru je senzor izdelan na vrhu mnogorodovnega vlakna, ki senzorju omogoča cenovno ugodnejše signalno procesiranje in večjo robustnost.
Ključne besede: miniaturni vlakenski optični Fabry-Perot senzor, interferometer, dvo-parametrični senzorji, simultano merjenje tlaka in temperature, mikro-obdelava, polirna naprava, selektivno jedkanje, posebna optična vlakna
Objavljeno v DKUM: 21.11.2012; Ogledov: 2744; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (13,30 MB)

10.
RAZVOJ IN KARAKTERIZACIJA OPTIČNIH Ru - SENZORJEV ZA DOLOČANJE KISIKA
Maja Kelc, 2012, diplomsko delo

Opis: Rutenijevi kompleksi so daleč najbolj razširjeni O2 indikatorji, ker imajo učinkovito luminescenco, relativno stabilen kovina – ligand prenos naboja vzbujenega stanja, hiter odzivni čas, močno vidno absorpcijo, velike Stokes – ove preskoke in visoko fotokemično stabilnost. V diplomski nalogi smo za izdelavo senzorjev uporabili različne koncentracije rutenijevega kompleksa v različnih topilih. Preizkusili smo različne PVC folije uporabljene kot nosilec. Na »Spin – coaterju« smo optimirali program s katerim smo dobili optično gledano najbolj homogene nanose senzorskih raztopin. Senzorje smo izpostavili različnim koncentracijam kisika. Linearnost smo preverili v območju od 0 do 100 % koncentracije kisika. Ugotovili smo linearnost za senzorje pripravljene iz 60 in 80 mg rutenijevega kompleksa. »Spin – coating« se je izkazal kot alternativna metoda za nanos senzorskih raztopin, vendar po celotni senzorski površini ni možno pripraviti homogenega nanosa, kar smo pokazali tudi z opravljenimi SEM posnetki. Za nanašanje senzorskih raztopin na nosilec bi v bodoče uporabili mehanski nanos z natančnim nožem.
Ključne besede: Optični kemijski senzorji, senzorji za določanje kisika, »Spin – coating«, (Ru-(II) tris(4, 7- difenil-1, 10-fenantrolin) ClO4)2
Objavljeno v DKUM: 21.06.2012; Ogledov: 2554; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici