1. Synergistic effect of screen-printed Al(OH)[sub]3 nanoparticles and phosphorylated cellulose nanofibrils on the thermophysiological comfort and high-intensive heat protection properties of flame-retardant fabricTjaša Kolar, Jelka Geršak, Nataša Knez, Vanja Kokol, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Al(OH)3 nanoparticles (ATH NPs) and phosphorylated cellulose nanofibrils (PCNFs) were used as user-friendly and comfortable coating components on flame-retardant fabric to improve its thermophysiological comfort and high-intensive heat protection properties. The effect of the PCNF imprinting and its attachment after the post-printing of a hydrophobic polyacrylate (AP) on the same (back side) or the other (front) side of the fabric, with and without the addition of ATH NPs, was considered, to maintain the front side (facing the wearer) as hydrophilic while keeping the back side (facing the outside) hydrophobic. The amount of coatings applied and their patterning were studied, varied with the ATH NPs’ concentration (1.7, 3.3 and 6.7 wt%) and screen mesh size used (60 and 135), based on the coating’ mass, fabric’s air permeability, thickness and microstructure. The reduced moisture build-up (55%), increased the water vapour (13%) and heat (12%) transfer from the skin, were assessed by applying PCNF under the AP, being more pronounced in the case of using a 135 mesh-sized screen, given the smaller, more densely distributed, thinner and imprinted pattern coatings. These effects were further improved by the addition of nanoporous ATH NPs, which allowed more homogeneous spreading of the moisture and its faster transport. Such a treatment also shifted the fabric’s degradation temperature towards higher values (up to 15°C), retained up to 30% of high-heat flux (21 kW/m2), prolonged the time to ignition by 11 s and reduced the total heat released by up to 60%, thereby providing better protection when exposed to the heat, due to the presence of the phosphorous (PCNF) promoted generation of an Al2O3 char acting as a barrier layer, while also reducing the production of heat and generation of smoke by 75%.
Ključne besede: tekstilna tehnologija, ognjevaren tekstil, Al(OH)3 nanodelci, celulozni nanofibrili, tiskanje tekstilij, optične lastnosti, termofiziološko udobje, toplotna zaščita, flame-retardant textile, Al(OH)3 nanoparticles, phosphorylated cellulose nanofibrils, screen-printing, thermophysiological comfort, heat protection
Objavljeno v DKUM: 12.07.2023; Ogledov: 455; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (2,91 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vpliv velikosti delcev kalcijevega karbonata na lastnosti papirja za inkjet : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeSimon Zadravec, 2022, diplomsko delo Opis: Optične lastnosti pigmentov, ki se uporabljajo za premazovanje papirjev so povezane z njihovo morfologijo. Sipanje svetlobe skozi premazano plast je odvisno od porazdelitve velikosti delcev pigmenta. V diplomskem delu je obravnavan učinek delcev različnih velikosti pigmentov kalcijevega karbonata na optične ter tiskarske lastnosti končnega premazanega papirja. Uporabljeni so bili različno veliki delci za premazovanje osnovnih papirjev. Študija je bila izvedena pri istih masah premaza. Uporabili smo proizvode suspenzij kalcijevega karbonata iz redne proizvodnje, katerim smo izmerili velikost delcev. Nato smo dodali veziva škrob in lateks, kovezivo kalcijev stearat in pa optično belilo optiblank. Mešanice smo razredčili tako, da je bila vsebnost suhe snovi približno enaka v vseh suspenzijah. Izmerili smo optične lastnosti papirja in ovrednotili tisk z inkjet in laserskim tiskalnikom. Ugotovili smo, da ima velikost delcev in porazdelitev velikosti velik vpliv na barvo premaza, reologijo in lastnosti premazanega papirja. Rezultati kažejo na to, da se sijaj površine papirja izboljšuje z manjšanjem širine porazdelitve velikosti delcev, prav tako pa manjši srednji premer zrn vodi do boljšega sijaja. Na svetlost ima večji vpliv razpon porazdelitve, enako velja za optično lastnost beline, razlika je samo v tem, da se belina po glajenju papirja nekoliko zmanjša, svetlost pa ravno obratno. Opaciteta se viša z manjšanjem razpona, tako vzorec z najožjo porazdelitvijo preseva najmanj svetlobe. Vpliva na kvaliteto tiska z inkjet tiskalnikom nismo videli, saj vsi vzorci spadajo v enak razred kvalitete, je pa bila videna sprememba v kontrastu natiskanih 2D kod. Nekoliko slabši kontrast je opažen pri vzorcih papirja premazanih s suspenzijami, ki vsebujejo monodisperzne delce.
Ključne besede: kalcijev karbonat, inkjet tisk, optične lastnosti, tiskarske lastnosti, porazdelitev velikosti delcev
Objavljeno v DKUM: 21.09.2022; Ogledov: 631; Prenosov: 88
Celotno besedilo (2,50 MB) |
3. Eksperimentalna raziskava rumenenja PVC : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeDavid Tian Hren, 2022, diplomsko delo Opis: Poli(vinil klorid) oz. PVC je enostaven polimer pripravljen iz vinilkloridnega monomera s prosto radikalsko polimerizacijo. Sinteza polimera ter njegovi materiali so relativno poceni. PVC ni možno samostojno obdelati zaradi njegove zelo nizke termične stabilnosti ter visoke viskoznosti. Zato je potrebno polimeru dodati številne dodatke, da dobimo širok in raznolik nabor lastnosti. Zaradi možnosti širokega nabora lastnosti je PVC-ju omogočena široka uporaba.
PVC ima slabo toplotno in svetlobno stabilnost. Podvržen je hitremu avtokatalitskemu dehidrokloriranju. Odcepitev HCl od polimernega ogrodja slabo vpliva na njegove lastnosti. PVC-ju se zaradi tega dodajajo številni dodatki. Eden najpomembnejših dodatkov za PVC so polnila, ki so se včasih uporabljala zgolj z namenom znižanja stroškov. Dandanes imajo polnila različne funkcije, nepogrešljiva pa so postala predvsem mineralna polnila. Najpomembnejše in najbolj uporabljeno polnilo pri proizvodnji PVC-ja predstavlja kalcijev karbonat. Kalcijev karbonat se odlikuje kot polnilo predvsem zaradi svoje kemične čistosti, visoke beline, nizkega lomnega količnika ter nizke abrazivnosti.
V diplomski nalogi smo preučevali, kako vpliva kalcijev karbonat na lastnosti PVC-ja. Za sintezo PVC profilov smo uporabili 9 različno pripravljenih oplaščenih kalcijevih karbonatov. Kalcijev karbonat smo prvo zmešali s PVC praškom ter stabilizatorjem, da smo pripravili suho mešanico, ki smo jo nato ekstrudirali. Nastalim PVC profilom smo izmerili stabilnost pri povišanih temperaturah ter izpostavljenosti UV svetlobi. Termično stabilnost smo določali z merjenjem optičnih lastnosti po določenem času izpostavljenosti visokim temperaturam ter s konduktometrično DHC analizo in analizo z DSC-jem. UV stabilnost smo pa spremljali s spremembo optičnih lastnosti po določenem času izpostavljenosti UV svetlobi.
Ključne besede: PVC, kalcijev karbonat, optične lastnosti, stabilnost PVC, degradacija PVC, analiza PVC
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 609; Prenosov: 56
Celotno besedilo (4,21 MB) |
4. OPTIMIZACIJA OPTIČNIH LASTNOSTI DEKORATIVNEGA OMETA ZA NOTRANJO UPORABOMihael Dergan, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo optimizirali formulacijo disperznega dekorativnega ometa (NDO) za notranjo uporabo. V raziskavi smo iskali vzrok za nezadostno belino, ki je posledica izrazitega rumenega podtona notranjega dekorativnega ometa. Znani so številni razlogi za pojav rumenega podtona v premazih. V diplomskem delu smo se osredotočili na prispevek titanovega dioksida (TiO2). Na trgu je na voljo veliko različic TiO2, ki se razlikujejo po postopku izdelave, čistosti, površinski obdelavi, velikosti delcev, kristalni strukturi (rutil, anataz), kar vse vpliva tudi na optične lastnosti premaza. V prvem delu diplomskega dela smo optimizirali optične lastnosti NDO z TiO2 rutilne kristalne strukture proizvedenem po sulfatnem postopku. Najprej smo preverili, kako na belino in rumen podton vpliva vsebnost TiO2 v formulaciji. Nato smo ugotavljali, kako na belino in rumen podton vpliva čas dispergiranja. V drugem delu raziskave smo testirali optične lastnosti NDO z drugimi tipi TiO2, in sicer rutilom proizvedenem po kloridnem postopku in anatazom proizvedenem po sulfatnem postopku. V zadnjem delu raziskave smo rumen podton poizkušali izničiti z dodajanjem modrega pigmenta. Optične lastnosti smo merili s spektrofometrom, vzorce pa pregledali tudi vizualno. Vse štiri možnosti smo na koncu primerjali in izbrali ekonomsko in tehnično najprimernejšo rešitev.
Ključne besede: belina, dekorativni omet, TiO2, optične lastnosti, podton, kolormetrija
Objavljeno v DKUM: 22.04.2015; Ogledov: 3248; Prenosov: 103
Celotno besedilo (2,44 MB) |
