| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kapljična mikrofluidika za pripravo oljnih in tekočekristalnih emulzij v vodi
Rok Štanc, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno tvorjenje stabilnih oljnih in tekočekristalnih kapljic v vodi z metodo kapljične mikrofluidike. Delo je sestavljeno iz teoretičnega opisa kapilarnih čipov, režimov tvorjenja kapljic in osnov tekočih kristalov, predstavitve eksperimentalnih metod, uporabljenih materialov, raziskovalne opreme, postopkov izdelave mikrofluidičnih čipov in rezultatov eksperimentov. Preizkusil sem različne načine tvorjenja kapljic s čipom z zbiralno kapilaro in s čipom z injekcijsko in zbiralno kapilaro, pri čemer sem se osredotočil na vplive premerov kapilar, viskoznosti in dinamike tokov uporabljenih kapljevin na velikost nastalih kapljic. Izpopolnil sem se v izdelavi različnih geometrij kapilarnih čipov, pripravi mikroemulzij s površinsko aktivnimi snovmi in analizi optičnih posnetkov dobljenih kapljic. Primerjal sem tudi učinkovitost dveh naprav za poganjanje in kontrolo tokov tekočin v mikrofluidičnem okolju ter izpostavil nekaj prednosti piezokontrolerja tlaka v primerjavi s tlačno črpalko. Ugotovil sem, da čip z injekcijsko in zbiralno kapilaro omogoča najbolj predvidljivo in zanesljivo tvorjenje obstojnih kapljic iz različno viskoznih silikonskih olj v vodi, saj sem z njim uspel tvoriti kapljice s premeri od 20 do 250 mikrometrov in s frekvenco nastajanja med 30 in 3500 herci. Režim kapljanja oziroma curljanja sem okarakteriziral z brezdimenzijskimi števili, dimenzijami odprtin kapilar, viskoznostjo in razmerjem pretokov uporabljenih kapljevin. Pokazal sem, da je monodisperznost kapljic močno odvisna od premera injekcijske kapilare in je najvišja v režimu kapljanja, medtem ko režim curljanja omogoča bistveno hitrejše tvorjenje manjših, a bolj polidisperznih kapljic. V zadnjem sklopu raziskav sem se posvetil kontroliranemu sproščanju vodnih mikrokapljic z barvilom iz večjih tekočekristalnih kapljic. To sem dosegel z lokalnim segrevanjem kapljic z optično pinceto čez temperaturo prehoda nematskega tekočega kristala v izotropno fazo in z dodajanjem različnih koncentracij kationskega surfaktanta v okoliški vodni medij. Ugotovil sem, da ustrezna toplotna oziroma kemična stimulacija napolnjenih kapljic tekočega kristala omogoča kontrolirano in pospešeno sproščanje enkapsulirane vsebine v okolico. Predstavljena dognanja so zanimiva za uporabo v farmaciji in v raziskavah na področju fizike mehke snovi ter za nadaljnji razvoj metod kapljične mikrofluidike z oljem podobnimi materiali.
Ključne besede: mikrofluidika, kapljice, optična mikroskopija, tekoči kristali.
Objavljeno: 20.07.2020; Ogledov: 273; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (52,58 MB)

2.
DOLOČEVANJE PORAZDELITVE VELIKOSTI DELCEV FARMACEVTSKE UČINKOVINE MOMETASON FUROAT V SUSPENZIJI, S POMOČJO OPTIČNE MIKROSKOPIJE
Daša Šivec, 2014, magistrsko delo

Opis: Farmacevtska industrija za določevanje velikosti delcev farmacevtske učinkovine pozna veliko metod, ki se med seboj razlikujejo po principu določevanja in s tem tudi po dobljenih rezultatih. V zadnjem času je razvoj na tem področju zelo napredoval, tako da lahko danes hitro in rutinsko določimo vse vrste velikosti trdnih delcev, tako v suspenziji (npr. nosnih pršilih), kot delce v praškastih materialih. V magistrskem delu je prikazano določevanje velikosti delcev farmacevtske učinkovine s pomočjo optičnega mikroskopa in potrditev le-teh s pomočjo ramanske mikroskopije. Pri prvi tehniki smo uporabljali optični mikroskop s kamero in primerno programsko opremo za analizo slike. Programska oprema nam je omogočila ročno izbiro analiziranih delcev tako, da smo delce učinkovine sami izbrali. S to metodo smo dobili velikost delcev. Druga tehnika – ramanska mikroskopija, nam je s pomočjo ramanskega mikroskopa Renishaw inVia in ustrezne programske opreme potrdila pravilno izbiro določevanih delcev na podlagi ramanskega spektra. Za farmacevtsko učinkovino smo izbrali mometazon furoat, ki smo jo primerjali še z dvema farmacevtskima učinkovinama budezonid in flutikazon furoat v nosnem pršilu. Omenjene farmacevtske učinkovine v nosnem pršilu služijo pri odpravljanju simptomov alergijskega rinitisa. Poleg učinkovine pa nosna pršila vsebujejo tudi avicelno fazo (RC-591), ki deluje kot pomožna snov in vpliva na viskoznost vzorcev. Avicelna faza (RC-591) nas pri sami določitvi velikosti delcev ni zanimala. V magistrskem delu smo primerjali vse tri farmacevtske izdelke med seboj, tako generične kot referenčne. Rezultati kažejo, da smo z ramanskim mikroskopom Renishaw inVia potrdili izbiro pravih delcev učinkovine mometazon furoata, budezonida in flutikazon furoata v nosnem pršilu in ne delcev avicela RC-591. Iz analize velikosti delcev opazimo, da ni razlike med generičnimi in referenčnimi vzorci in da imajo vse analizirane nosne suspenzije enako velike delce učinkovine. Velikost delcev učinkovine mometazon furoat in flutikazon furoat je 9 µm, delci budezonida pa so nekoliko večji, 10 µm. Z ramanskim mikroskopom Renishaw inVia je potrjena hipoteza, da se avicel RC-591 lahko optično loči od mometazon furoata, budezonida in flutikazon furoata.
Ključne besede: učinkovine (mometazon furoat, budezonid, flutikazon furoat) nosnih pršil, optična mikroskopija, ramanska mikroskopija, velikost delcev, ramanski spekter
Objavljeno: 30.01.2015; Ogledov: 1683; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (3,41 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici