| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Obdavčitev dediščin in daril v Republiki Sloveniji : diplomsko delo
Pina Kač Silić, 2019, diplomsko delo

Opis: Davki nas spremljajo na vsakem koraku vsakdanjega življenja – kot državljani Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) moramo plačati davek na hrano, pijačo, dohodek, nepremičnine, premičnine pa tudi na dediščine in darila. Vsak v življenju vsaj enkrat nekaj podeduje ali dobi kot darilo, kar pomeni, da je dolžan plačati davek. Kakšen davek in višino le-tega določuje predvsem od koga so dediščino oziroma darilo prejeli. V RS so davki na dediščine in darila urejeni v Zakonu o davku na dediščine in darila (v nadaljevanju ZDDD), ki je pričel veljati 1. januarja 2007. Določbe tega zakona so prilagojene razmeram sodobnega sveta in novim oblikam celote premoženjskopravnih razmerij, katerih predmet je darovanje oziroma dedovanje. Členi tega zakona določajo od predmeta obdavčitve, davčnega zavezanca do davčnih stopenj in davčnih oprostitev. Dediči oziroma obdarjenci so razvrščeni v ustrezne dedne rede, ki so določeni po ZDDD. Ti dediči spadajo v pojem davčnih zavezancev za davek na dediščine in darila, ki so lahko bodisi fizične osebe ali civilno-pravne osebe. S tem davkom je obdavčeno premoženje, ki ga fizična ali civilno-pravna oseba prejme kot dediščino ali darilo. Zato davek na dediščine in darila sodi med premoženjske davke. Pri tem mora obstajati tudi davčna obveznost in/ali pravni naslov za prenos lastninske pravice. Stopnja davka, ki ga davčni zavezanec mora plačati, je odvisna od tega, v kateri dedni red je uvrščen. Tako velja dodati, da ta vrsta davka spada med osebne davke, saj se pri odmeri le-tega upoštevajo okoliščine zavezanca (na primer bližina sorodstva). Teh in drugih pojmov, ki sodijo na področje davka na dediščine in darila se bom globje dotaknila v diplomskem delu, zaključila pa bom s sklepnim delom, ki sestoji iz osnovnih ugotovitev in sklepnih misli.
Ključne besede: davek, dediščine in darila, davčna obveznost, davčni zavezanec, davčna stopnja, davčne oprostitve
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1865; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (262,87 KB)

2.
Pomen izogibanja dvojnega obdavčevanja pri obdavčitvi pravnih oseb z analizo sklenjenih sporazumov z izbranimi državami
Martina Angelini, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavana problematika mednarodnega dvojnega obdavčevanja dohodkov pravnih oseb skozi analizo ukrepov za izogibanje dvojnega obdavčevanja tako na nacionalni kot bilateralni ravni. Podana je analiza določb slovenskega korporacijskega zakona, ki so relevantne za preprečevanje dvojnega obdavčevanja rezidentov na podlagi svetovnega dohodka kot tudi nerezidentov za dohodke z virom v Sloveniji. Poseben poudarek je namenjen povezanim osebam, od analize različnih zakonskih opredelitev pojma povezanih oseb do analize določb zakona, ki obravnava obdavčitev povezanih oseb. Opravljena je primerjalna analiza treh mednarodnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih je sklenila Slovenija, in sicer z Nemčijo, Italijo in Srbijo. Sporazumi temeljijo na Vzorčni konvenciji OECD, ki skupaj s komentarjem predstavlja pomemben inštrument pri izogibanju dvojnega obdavčevanja. Primerjalno so analizirani sistemi obdavčitve pravnih oseb v izbranih državah s poudarkom na unilateralnih merilih za odpravo dvojnega obdavčevanja. Teoretične podlage in zakonske rešitve so podkrepljene s številnimi primeri, kar nalogi daje pomembno uporabno vrednost. Slovenija kot članica Evropske unije je podvržena pravnemu redu te skupnosti, zato so v nalogi analizirane nekatere sodbe Sodišča EU, ki obravnavajo problematiko dvojnega obdavčevanja.
Ključne besede: davek od dohodka pravnih oseb, dvojno obdavčevanje, Italija, Srbija, Nemčija, metoda odbitka, metoda oprostitve, davčni odtegljaj, Vzorčna konvencija OECD, načelo svetovnega dohodka, načelo vira
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 2337; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

3.
OPCIJSKA OBDAVČITEV Z DAVKOM NA DODANO VREDNOST PRI PROMETU NEPREMIČNIN
Nevenka Simić Mićunović, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so obravnavani problemi, ki so povezani z nepravočasno predložitvijo izjave, kot enim izmed pogojev za uporabo pravice do izbire za obdavčitev (opcijska obdavčitev) pri prometu z nepremičninami, ki jo predvideva Direktiva v 137. členu in ZDDV-1 v 45. členu. Slednji določa, da mora biti izjava predložena davčnemu organu pred opravljeno dobavo s strani obeh pogodbenih strank. Iz strokovne in sodne prakse izhaja, da pogodbeni stranki dostikrat ne znata pravilno opredeliti trenutka dobave z nepremičnino, kar je najpogosteje razlog, da pride do zamude pri predložitvi izjave. Posledica takega dejanja se izraža v nepriznavanju pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost pri kupcu, ker niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za opcijsko obdavčitev izpeljanega posla in v obveznosti popravka odbitka davka pri prodajalcu. Postavlja se vprašanje, ali taka posledica predstavlja kršitev načela nevtralnosti in sorazmernosti, ki sta dve izmed osnovnih načel skupnega sistema davka na dodano vrednost, zato je potrebno ugotoviti, ali so pogoji za opcijsko obdavčitev, predpisani z ZDDV-1 in predvsem pogoj predložitve izjave v skladu s smernicami Direktive in pravom EU. Dejstvo je, da morajo države članice pri določanju nacionalne zakonodaje in ukrepov spoštovati pravni red EU (npr. uredbe, direktive ipd.) in v okviru tega pri sprejemanju ukrepov ne smejo preseči tistega, kar je potrebno za dosego zastavljenih ciljev. Iz prakse Sodišča EU izhaja, da imajo države članice pri določanju pogojev za opcijsko obdavčitev široko diskrecijsko pravico, kar pomeni, da so samostojne pri določanju pogojev za izvajanje pravice do izbire za obdavčitev in tudi pri določanju omejitev obsega te pravice, vendar morajo pri tem spoštovati načela skupnega sistema davka na dodano vrednost, predvsem načeli davčne nevtralnosti in sorazmernosti.
Ključne besede: davek na dodano vrednost, opcijska obdavčitev, nepremičnine, pravica do odbitka vstopnega davka, nepravočasna predložitev izjave, transakcije z nepremičninami, oprostitve, trenutek dobave, diskrecijska pravica (pravica do proste presoje), načelo davčne nevtralnosti, načelo sorazmernosti
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1674; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

4.
OCENJEVANJE VREDNOSTI BLAGOVNE ZNAMKE
Marko Tomanič, 2016, magistrsko delo

Opis: Poslovne banke se v zadnjem obdobju vse pogosteje soočajo s tematiko ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Posamezna podjetja, ki imajo v lasti blagovno znamko, so zaradi potreb po pridobivanju dolžniškega kapitala pripravljena v zavarovanje (v zameno pridobitve bančnega kredita) ponuditi tudi lastno blagovno znamko. Ob tako zasnovanem poslu je pomembno opredeliti predvsem tržno vrednost blagovne znamke, ki je predmet zastave, in to predvsem, kadar vrednost blagovne znamke primerjamo s tržno vrednostjo lastniškega kapitala podjetja, ki je lastnik blagovne znamke. Zraven ocene vrednosti blagovne znamke je pogosto potrebno pristopiti k ugotovitvi ocenjene tržne vrednosti lastniškega kapitala podjetja. Še posebej v primerih, kadar gre za podjetja, ki niso uvrščena v reprezentativno borzno kotacijo. Pomembno je opredeliti predvsem korelacijo med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo podjetja, saj je vrednost podjetja med drugim povezana tudi z vrednostjo njegove blagovne znamke. V raziskovalnem delu smo pristopili k oceni tržne vrednosti podjetja, nato pa še k oceni tržne vrednosti njegove blagovne znamke. Ob tem smo pri obeh ocenah vrednosti uporabili na donosu zasnovan način, vendar znotraj slednjega različne metode ocenjevanja vrednosti. Opozorili smo na diferenciacije med metodami ocenjevanja vrednosti podjetij in metodami ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Pri ocenjevanju vrednosti podjetja smo uporabili metodo diskontiranega denarnega toka, pri ocenjevanju vrednosti blagovne znamke pa metodo presežnega donosa in metodo oprostitve licenčnine. Na podlagi raziskovalne naloge smo ugotovili, da je lahko implicitno razmerje med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo lastniškega kapitala podjetja relativno visoko. Delež prispevka blagovne znamke k tržni kapitalizaciji podjetja lahko presega 50 % oz. povedano drugače, blagovna znamka lahko kreira več kot 50 % tržne kapitalizacije podjetja. Glede na naše ugotovitve je lahko blagovna znamka ključnega pomena pri (so)ustvarjanju tržne kapitalizacije podjetja. Tako pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk kot pri ocenjevanju vrednosti podjetij se lahko uporabljajo vsi teoretični pristopi ocenjevanja vrednosti. Vendar smo v raziskovalnem delu prišli do dognanja, da je pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk najprimernejši pristop na donosu zasnovan način. To potrjujejo številni ugledni profesorji in avtorji teoretičnih konceptov, kot tudi sama stroka ocenjevanja. Način tržnih primerjav je v praksi težko aplicirati. Pogosto gre za transakcije, ki obsegajo celoto določenega poslovnega premoženja, kar pa presega predmet v obliki blagovne znamke. V kolikor gre eksplicitno za transakcijo blagovne znamke, pa najpogosteje informacije o realiziranih transakcijah niso javno razpoložljive. Tudi nabavnovrednostni (stroškovni) način se v praksi smatra za manj uporabnega. Slednji se navezuje predvsem na zgodovinske podatke, element prihodnosti pa popolnoma izključuje. Prav tako je težko opredeliti vse poslovne stroške, ki so ključnega pomena pri ponovni ustvaritvi blagovne znamke. V raziskovalni nalogi smo prišli do ugotovitve, da sta nabavnovrednostni (stroškovni) način in način tržnih primerjav metodološka koncepta, ki ju je v praksi ocenjevanja težko konkretno aplicirati. Ključne besede: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja.
Ključne besede: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja.
Objavljeno v DKUM: 14.09.2016; Ogledov: 2672; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

5.
Problematika obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti
Suzana Kralj, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavano področje delovanja nepridobitnih organizacij z vidika problematike obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti. Raziskala sem področje organiziranosti in značilnosti nepridobitnih dejavnosti. V osnovi lahko nepridobitne organizacije delimo na pravne osebe javnega in zasebnega prava oziroma na javne nepridobitne organizacije in zasebne nepridobitne organizacije. Razlika med njimi je, da prve delujejo v javnem interesu, druge pa v skupnem interesu. Temeljne oblike nepridobitnih organizacij so društvo, zavod, ustanova, verska skupnost ter skupnost lastnikov stanovanj, vendar pa iz samega imena nepridobitne organizacije ne moremo ugotoviti za katero pravno statusno obliko nepridobitne organizacije gre. K nepridobitnim organizacijam poleg naštetih prištevamo še politične stranke in sindikate. Glavna značilnost nepridobitnih organizacij je, da so ustanovljene v splošnokoristne namene s ciljem zagotavljati čim širšo raven zadovoljenosti potreb različnih interesnih skupin. V magistrski nalogi je posebna pozornost namenjena raziskovanju virov financiranja nepridobitne dejavnosti, ki jih v glavnem lahko razdelimo na dohodke iz državnih, regionalnih in občinskih proračunov ter ostale nepridobitne dohodke, kamor prištevamo donacije, članarine, investicije, koncesije. Pomemben delež financiranja nepridobitne dejavnosti predstavljajo tudi pridobitni prihodki, ki jih nepridobitne organizacije ustvarjajo s prodajo proizvodov in storitev ter s sponzorskimi sredstvi. Posebno pozornost sem namenila razlikovanju med donacijami in sponzorskimi sredstvi, saj je obravnavanje teh dveh vrst dohodkov v praksi nemalokrat napačno. Osrednji del magistrske naloge je bil namenjen proučitvi problematike obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti z vidika davka od dohodka pravnih oseb, davka na dodano vrednost in dohodnine. Pri obdavčitvi z davkom od dohodka pravnih oseb je osnovno poznavanje Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, da se pravilno vključijo ali izvzamejo iz davčne osnove dohodki iz opravljanja nepridobitne dejavnosti, dohodki od obresti od depozitov, dohodki doseženi z organizacijo javnih humanitarnih in dobrodelnih prireditev, članarin, predvsem pa zbrane donacije in sponzorska sredstva. Tudi pri obdavčitvi z davkom na dodano vrednost je potrebno posebno pozornost nameniti pravilni določitvi odbitnega oziroma neodbitnega deleža davka na dodano vrednost. Dohodke kot so subvencije, članarine in sponzorska sredstva je potrebno vsakokrat znova proučiti z vsebinskega in ne le s formalnega vidika. Pri obdavčitvi z dohodnino prihaja pri nepridobitnih organizacijah do težav pri obravnavi prostovoljnega dela ter razmejitvi med avtorsko in podjemno pogodbo. Tudi pri izplačilu povračil stroškov funkcionarjev ni enoznačnega odgovora, kdaj so ti obdavčeni in kdaj ne. Namreč v določenih primerih jih ni potrebno vključiti v davčno osnovo za obračun dohodnine, v drugih pa je to nujno potrebno. Z namenom zagotovitve pravične obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti je nujno obravnavanje dohodkov iz vsebinskega vidika, torej kako je bil dohodek porabljen, ne pa le z vidika izvora, torej kdo ga je nepridobitni organizaciji nakazal.
Ključne besede: nepridobitna dejavnost, nepridobitna organizacija, viri financiranja, subvencije, dotacije, sponzorstvo, donacije, članarina, koncesije, obresti na depozite, davčne olajšave, oprostitve, avtorska pogodba, podjemna pogodba, prostovoljno delo, davek od dohodka pravnih oseb, davek na dodano vrednost, dohodnina.
Objavljeno v DKUM: 21.07.2016; Ogledov: 1891; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (912,25 KB)

6.
OBDAVČITEV FINANČNIH STORITEV
Miha Jecić, 2015, diplomsko delo

Opis: Finančne storitve so izjemno pomemben del gospodarstva vsake države. Nujnosti obdavčitve le-teh se zaveda tudi Evropska Unija, zato je posredna obdavčitev finančnih storitev predmet številnih diskusij. Možnih rešitev je omejeno število, pri čemer se vsaka članica EU sama odloči, kakšno rešitev bo sprejela, znotraj pravnih okvirov EU. Predstavljene rešitve pa nimajo učinka samo na državni proračun, ampak lahko močno vplivajo na konkurenčnost finančnih ustanov. Zgolj ustrezanje evropskim zahtevam in pravilom tako ne pomeni zadovoljive rešitve, ampak je to le eden od pogojev za dobro rešitev. V Sloveniji to rešitev predstavlja Zakon o davku na finančne storitve, sprejet leta 2012. Ta sicer ustreza pogojem evropske Direktive o DDV, se pa zato odpirajo vprašanja ustreznosti zakona z vidika načela prepovedi dvojne obdavčitve ter vpliva na konkurenčnost finančnega sektorja. Slednji očitek davčna uprava zavrača. Vse to je pripeljalo do različnega tolmačenja zakonodaje s strani stroke ter davčne uprave na drugi strani, prav tako pa do neskladnosti med samimi pojasnili davčne uprave. Zaradi tega je bilo podanih več predlogov za odpravo pomanjkljivosti, ki pa niso bili upoštevani niti v fazi sprejemanja, niti v fazi spreminjanja zakona. Ker tudi upoštevanje teh ne bi odpravilo vseh očitanih pomanjkljivosti, terja ta tematika širšo obravnavo posredne obdavčitve finančnih storitev, vključno z oprostitvami, saj nekatere predstavljene rešitve ne zadevajo tega zakona. Za ustrezno rešitev je zato pri samem postopku sprejemanja zakona nujno upoštevanje davčne stroke ter primerjava predlagane rešitve z že sprejetimi rešitvami v drugih državah.
Ključne besede: finančne storitve, zavarovalne storitve, davek na finančne storitve, DDV, oprostitve, opcija za obdavčitev
Objavljeno v DKUM: 06.07.2015; Ogledov: 1294; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (777,89 KB)

7.
DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB V SLOVENIJI IN SRBIJI S POUDARKOM NA DAVČNIH SPODBUDAH IN OLJAŠAVAH
Maja Kralj, 2014, diplomsko delo

Opis: Davek od dohodkov oziroma davek od dobička pravnih oseb ter z njimi povezane davčne spodbude in olajšave se v obeh državah nekoliko razlikujejo. Predstavljajo pa vir direktnih davkov, iz katerih se financira država. Davčne spodbude in olajšave so v Srbiji za tuje investitorje nekoliko bolj zanimive, saj omogočajo popolno oprostitev plačila davka od dobička. Je pa Srbija v zadnjih letih močno opustila nekatere davčne olajšave. Prav tako je zvišala davčno stopnjo, kot posledica približevanj EU s harmonizacijo davčne zakonodaje. Prestopila je tudi mejo davčne stopnje 12,5 odstotka, ki označuje škodljivo davčno konkurenco. Slovenija s svojimi davčnimi spodbudami in olajšavami spodbuja predvsem zaposlovanje ter vlaganje v raziskave in razvoj. Tako želi znižati stopnjo brezposelnosti in izboljšati gospodarske razmere na trgu. V zadnjih letih je zniževala davčno stopnjo, da bi postala bolj privlačna država za tuje investitorje, vendar se do sedaj na tem področju še ni prišlo do vidnih izboljšav.
Ključne besede: davek od dohodkov pravnih oseb, davek od dobička pravnih oseb, davčna osnova, prihodki, odhodki, davčne spodbude, davčne olajšave, davčne oprostitve
Objavljeno v DKUM: 17.10.2014; Ogledov: 1868; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (523,43 KB)

8.
PROBLEMATIKA OPROSTITEV DAVKA NA DODANO VREDNOST OD FINANČNIH STORITEV
Sabina Lamut, 2013, magistrsko delo

Opis: Problematika obdavčitve finančnih storitev z davkom na dodano vrednost se odraža v težko določljivi vrednosti opravljenih finančnih storitev in posledično v davčni osnovi, od katere bi se lahko obračunaval in plačeval davek na dodano vrednost. Bančna transakcija sestoji iz treh pomembnih delov: glavnice, ki predstavlja prenos denarnih sredstev in ne sme biti obdavčena, čiste obrestne mere, ki prav tako ne sme biti obdavčena z davkom na porabo, saj predstavlja nadomestilo varčevalcem za odložitev porabe, in stroška posredništva, ki naj bi predstavljal davčno osnovo, saj gre za storitve, opravljene med varčevalcem in posojilojemalcem. Banka torej pridobi tako imenovano obrestno maržo, ki je razlika med prejetimi in danimi obrestmi ter predstavlja strošek posredovanja, ki ga je opravila banka. Bistven problem glede določitve vrednosti navedenega stroška je v tem, da je ta vključen v obrestnih merah, saj varčevalci prejmejo obresti, ki so nižje od čiste obrestne mere, posojilojemalci pa plačajo višjo mero obresti, kot je čista obrestna mera. Poleg navedenega osnovnega problema, ki je vodil v oprostitev plačila davka na dodano vrednost od finančnih storitev, je pomembno tudi dejstvo, da bi bil učinek obdavčitve finančnih storitev viden zgolj pri opravljanju teh storitev s strani bank in drugih finančnih organizacij v razmerju do končnih potrošnikov. Davčni zavezanci bi v primeru obdavčitve finančnih storitev imeli pravico do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost, ki je sedaj nimajo (razen v nekaterih državah, kjer je možna izbira opcije glede obdavčitve finančnih storitev). Pri tem se pojavljajo težave zaradi kršenja temeljnega načela nevtralnosti, prihaja pa tudi do višjih stroškov zaradi kaskadnosti skritega davka na dodano vrednost.
Ključne besede: finančne storitve, DDV, prave in neprave oprostitve, zakonodaja EU, sodbe sodišča EU, načelo nevtralnosti, kaskadnost DDV, metode za izračunavanje odbitnega deleža, primerjava obdavčitve finančnih storitev med državami EU, definicija finančnih storitev
Objavljeno v DKUM: 06.02.2014; Ogledov: 2246; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (303,23 KB)

9.
OBDAVČITEV FIZIČNIH OSEB PO NAČELU SVETOVNEGA DOHODKA MED SLOVENIJO IN ITALIJO
Janja Markošek, 2013, diplomsko delo

Opis: Dejstvo, da oseba dela zunaj svojih meja, ne sme biti razlog za povečano davčno obremenitev, saj bi bilo neupravičeno. Zato večina držav v primeru neomejene davčne obveznosti upošteva načelo svetovnega dohodka, v primeru omejene davčne obveznosti pa načelo po viru. Po načelu svetovnega dohodka so v obdavčenje zavzeti vsi dohodki davčnega zavezanca, ne glede na to, kje so bili ustvarjeni. Svetovni dohodek se tako obdavčuje v rezidentni državi. Za izogibanje dvojnemu obdavčevanju pa države sklepajo sporazume. V njih določijo pravila kako bodo obdavčeni dohodki. Državi tako določita do katere meje uporabljata svoje zakone in jih omejita.
Ključne besede: Italija, načelo svetovnega dohodka, metoda odbitka, metoda oprostitve, dvojno obdavčevanje, rezident.
Objavljeno v DKUM: 19.11.2013; Ogledov: 3554; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (587,46 KB)

10.
OBDAVČITEV DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
Tina Peklar, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavan dohodek iz delovnega razmerja, ki se obdavčuje z dohodnino. Bralcu sem želela podati celosten vpogled na obravnavano področje, zaradi česar ga skušam preko kratkega orisa zgodovinskega vidika in pojasnitve nekaterih splošnih pojmov pripeljati do ureditve kot jo narekuje veljavna zakonodaja. Tematiko obravnavam zlasti s stališča davčnega zavezanca, zato so poleg posameznih elementov ki vplivajo na obdavčitev, kot so olajšave, prispevki, akontacija itd., predstavljene še nekatere dodatne kategorije- konkretni izračuni, zakonodajna ureditev in primerjava višine osebnega dohodka v Avstriji ter dvojna obdavčitev.
Ključne besede: dohodnina, rezident (nerezident), dohodek iz zaposlitve, oprostitve, olajšave, davčna osnova, davčna stopnja, akontacija dohodnine, prispevki, dvojna obdavčitev
Objavljeno v DKUM: 16.04.2013; Ogledov: 3311; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (937,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici