| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Večkriterijsko odločanje pri nabavi nove strojne opreme v organizaciji x
Simona Janežič, 2019, diplomsko delo

Opis: Glavni cilj vsake organizacije je pridobiti čim večji dobiček, torej prodati izdelek/storitev po čim ugodnejši ceni, hkrati pa s čim nižjimi stroški. Da bi organizacije to lahko dosegle, morajo sprejemati pravilne odločitve. Za reševanje kompleksnih problemov, kot nakup opredmetenih osnovnih sredstev (OOS) v organizacijah, lahko uporabimo odločanje po več kriterijih, in sicer z metodami za lažjo opredelitev samega problema. Tako se organizacije lahko pravilno opredelijo, kateri kriteriji so pomembnejši od drugih, brez da bi na odločitev vplivali subjektivno. V delu diplomskega projekta smo teoretično in praktično predstavili večkriterijsko odločanje. V praktičnem primeru smo ga obravnavali za nabavo OOS v organizaciji X. S povpraševanjem je organizacija prejela tri različne ponudbe. Pojavljal se je problem, kateri dobavitelj je najbolj ugoden in hkrati ponuja kvalitetno OOS. Za opredelitev problema smo v delu diplomskega projekta uporabili tehniko W, s pomočjo katere smo v organizaciji X različnim oddelkom postavili vprašanja in skupaj poiskali nadaljne rešitve ter natančno opredelitev zastavljenega problema. Ugotovili smo, da je za organizacijo najbolj pomemben kriterij čista nakupna cena. S pomočjo večkriterijskega odločanja smo merili vrednosti alternativ glede na atribute in določali pomembnost kriterijev s kvantitativnimi metodami, ki smo jih tudi teoretično predstavili. Na praktičnem primeru smo uporabili vrednostne funkcije, neposreden vnos podatkov, metodo SMART in metodo SWING. S pomočjo vrednostnih funkcij in neposrednega vnosa smo merili vrednosti alternativ glede na atribute. Z metodo SWING smo določili pomembnost kriterijev glede na glavni cilj in z metodo SMART smo določili pomembnost podkriterijev. S pomočjo analize računalniškega programa Web-HIPRE smo ugotovili, kateri dobavitelj je za organizacijo X naugodnejši. Teoretično smo predstavili tudi nabavo in proces OOS. Predstavili smo različne načine vodenja nabavne funkcije, ki so centraliziran, decentraliziran ali kombiniran način vodenja. Nabavo OOS se izvršuje s pomočjo procesa nabave. Faze za proces nabave so povpraševanje, naročilo in prevzem OOS. Prav tako pa se OOS mora knjigovodsko obravnavati, kar smo teoretično in praktično tudi predstavili. Na podlagi izbire dobavitelja in podane ponudbe, smo knjigovodsko obravnavali nabavo OOS in amortizacijo le-tega. Prejeti račun za nabavo OOS se knjigovodsko obravnava kot obveznost do dobavitelja, razen v primeru predujma, se ta knjigovodsko obravnava kot terjatev do dobavitelja. Ko OOS preide v uporabo, se mora amortizirati glede na stopnjo amortizacije, ki smo jo v praktičnem delu s pomočjo organizacije X opredelili na 10%. Na koncu se vsi dokumenti arhivirajo v papirni in elektronski obliki.
Ključne besede: opredmeteno osnovno sredstvo, večkriterijsko odločanje, nabava, organizacija
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 104; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici