| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavnost opraševalcev na jagodnjaku Fragaria x ananassa duch. sorte 'lia' ter vedenjski repertoar medonosne čebele : magistrsko delo
Martina Lovrec, 2021, magistrsko delo

Opis: Preučevali smo dejavnost opraševalcev na jagodnjaku Fragaria x ananassa Duch. sorte 'Lia' ter opazovali vedenjski repertoar medonosne čebele. Zanimali sta nas dejavnost in pestrost opraševalcev glede na del dneva, temperaturo, vremenske razmere ter gostoto opraševalcev glede na število cvetov v dveh nasadih jagod. Beležili smo tudi frekvenco opraševanja ter vedenje medonosne čebele na cvetovih. V obeh nasadih je bil najpogostejši opraševalec medonosna čebela, sledijo dvokrilci in čebele samotarke, v manjšem deležu pa se pojavljajo tudi ostali opraševalci. Dejavnost opraševalcev je bila čez dan različna, na kar so vplivali vremenski pogoji, predvsem temperatura. Medonosna čebela je bila najbolj aktivna sredi dneva ob sončnem vremenu, brez dežja. Medtem ko so bili čmrlji in dvokrilci bolj dejavni zjutraj in zvečer. Pri ostalih opraševalcih je bila dejavnost glede na del dneva podobna. Gostota opraševalcev se ni bistveno razlikovala glede na število cvetov. Povprečna hitrost opraševanja pri medonosni čebeli je bila 7,1 cvetov/min. Čebele izkazujejo podoben vedenjski repertoar na pobranih in nepobranih cvetovih, le da se na nepobranih cvetovih zadržujejo dlje časa. Prav tako nismo ugotovili vedenjskih razlik med čebelami s polnimi in praznimi koški, le to da so se čebele s polnimi koški v povprečju hitreje premikale po cvetu. Uspešnost opraševanja s pomočjo letečih opraševalcev je bila kar za 52 % večja.
Ključne besede: opraševanje, divji opraševalci, medonosna čebela, jagodnjak 'Lia'
Objavljeno v DKUM: 12.11.2021; Ogledov: 1152; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

2.
Medonosne in divje čebele v ekološkem nasadu jablan
Štefka Slanič, 2021, diplomsko delo

Opis: Raziskovalno delo je potekalo leta 2019 v ekološkem nasadu jablan (Malus domestica B.) Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru. Nasad sorte 'Topaz' je posajen na lokaciji Log v bližini Maribora. Pestrost opraševalcev na cvetovih jablane smo opazovali tri zaporedne dni v mesecu aprilu. Vzorčenje smo opravljali z lovljenjem opraševalcev s plastičnimi vrečkami in lovljenjem z različnimi barvnimi krožniki (bel, moder, rumen). Rezultati so pokazali, da je najpogostejši opraševalec jablane medonosna čebela (Apis mellifera), velik delež opraševalcev pa predstavljajo divje čebele (čebele samotarke in čmrlji). V rumene barve krožnikov kot vabe se je ulovilo največje število opraševalcev jablan. V to barvo krožnikov se je ulovilo največ čebel samotark.
Ključne besede: Opraševanje, jablane, ekološka pridelava
Objavljeno v DKUM: 05.03.2021; Ogledov: 1087; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

3.
Pestrost opraševalcev v ekološkem nasadu jablan
Ana Štuhec, 2021, diplomsko delo

Opis: V raziskovalnem delu smo aprila 2019 raziskovali pestrost čebel v ekološkem nasadu jablan (Malus domestica B.) Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor na sorti 'Topaz'. Ob ugotavljanju pestrosti smo merili še številčnost čebel in njihovo aktivnost v neposredni povezavi z vremenskimi okoliščinami. Vzorčenje smo opravljali tri zaporedne dneve s pomočjo lovljenja v plastične vrečke, v dveh 90-minutnih intervalih na dan med 9.00 in 16.00 uro. Hkrati nas je zanimalo tudi, ali čebele pritegne specifična barva, za kar smo se poslužili metode lovljenja z barvnimi krožniki. Rezultati raziskave so pokazali, da je številčno prevladovala medonosna čebela (Apis mellifera), skoraj enakovreden delež opraševanja pa so predstavljale tudi divje čebele. Temperatura zraka ni pokazala večjega vpliva na številčnost čebel. Rumena barva je bila za čebele najzanimivejša. V vabe te barve se je ulovilo največje število opraševalcev in največje število različnih vrst čebel.
Ključne besede: opraševanje, divji opraševalci, jablana, medonosna čebela
Objavljeno v DKUM: 05.03.2021; Ogledov: 995; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

4.
Dejavnost opraševalcev pri jagodnjaku (Fragaria x ananassa Duch.)
Klementina Jelen, 2019, diplomsko delo

Opis: V raziskovalnem delu smo ugotavljali pestrost opraševalcev na jagodah (Fragaria × ananassa Duch.) ter pomen medonosne čebele in divjih opraševalcev pri opraševanju jagod. Popis opraševalcev je potekal v nasadu jagod, pokritem s plastično folijo, leta 2018 v kraju Zrkovci v bližini Maribora. Poleg ugotavljanja pestrosti smo merili tudi hitrost opraševanja, ki se nanaša na število cvetov, ki jih opraševalec obišče v času 30 sekund. Rezultati raziskovanja so pokazali, da je najpogostejši opraševalec jagode medonosna čebela. Preostali opraševalci (čmrlji, muhe trepetavke, dvokrilci in drugi opraševalci) so bili zastopani v manjših deležih. Dejavnost opraševalcev se je preko dneva pri posameznih skupinah opraševalcev razlikovala; medonosna čebela je bila najbolj aktivna v osrednjem delu dneva, aktivnost čmrljev je bila največja pozno dopoldan in pozno popoldan, dvokrilci pa so bili najbolj aktivni v jutranjih urah. Vreme je vplivalo na število in dejavnost opraševalcev ter hitrost opraševanja. Oddaljenost od roba rastlinjaka, opazovalni dan ter ura opazovanja so imeli vpliv na število in dejavnost določenih opraševalcev. Večji delež čebel je bil v sredinskih oziroma osrednjih rastlinjakih (tunelih), večji delež muh trepetavk, dvokrilcev in drugih opraševalcev pa v robnih rastlinjakih.
Ključne besede: opraševanje, medonosna čebela, divji opraševalci, jagodnjak
Objavljeno v DKUM: 12.09.2019; Ogledov: 1898; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

5.
Vloga čmrljev pri opraševanju jagod : diplomsko delo
Danijel Kardinar, 2012, diplomsko delo

Ključne besede: jagode, čmrlji, opraševanje, pridelek
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1227; Prenosov: 71
URL Povezava na celotno besedilo

6.
7.
8.
TERMOGENETSKO CVETENJE VELIKE ALOKAZIJE
Vesna Pochyla, 2013, diplomsko delo

Opis: Termogenetsko cvetenje velike alokazije UDK: 582.547:631.527.82:631.547.4(043.2)=863 Raziskave termogeneze socvetij velike alokazije (Alocasia macrorrhizos (L.) G. Don) so potekale od decembra 2002 do februarja 2003 in od februarja do marca 2004 v eni od divjih populacij na otoku Espiritu Santo, Vanuatu (Južni Pacifik). Temperature so bile merjene s šestimi inframilimetričnimi termočleni (Copper – Constantan, tip T), povezanimi s shranjevalnikom podatkov Campbell Scientific 10X. Termogeno obdobje je trajalo 36 do 42 ur, segrevanje pa je bilo dokumentirano na moškem delu in na sterilnem podaljšku socvetja. Najvišje temperature so bile zabeležene na sterilnem podaljšku. Temperature so začele naraščati malo pred polnočjo in dosegle vrh med 5.45 in 6.00 zjutraj, ko je vonj socvetij postal najbolj intenziven. Povprečna maksimalna temperatura 59 proučevanih socvetij je bila 43,9 ± 0,6 ⁰C. Absolutni maksimum je bil dosežen pri 47,4 ⁰C. Maksimalni odklon od temperature okoljskega zraka je znašal 25,6 ⁰C. Segrevanje moškega dela se je začelo 10 do 15 ur, preden je vonj socvetij postal najbolj intenziven, in se je končalo 2 do 3 ure po sprostitvi peloda. Temperature so dosegle dva vrha: prvi se je pojavil 15 minut po temperaturnem vrhu sterilnega podaljška, medtem ko se je drugi vrh pojavil v času sprostitve peloda. Dominantne obiskovalke cvetočih socvetij so bile strigalice (Labidura truncata Kirby). Oploditev in razvoj semen sta bila zelo redka.
Ključne besede: velika alokazija, Alocasia macrorrhizos, termogeneza, razvoj socvetja, opraševanje
Objavljeno v DKUM: 11.10.2013; Ogledov: 2713; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

9.
Vloga čmrljev pri opraševanju jagod
Danijel Kardinar, 2012, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 smo v nasadu jagod sorte 'Elsanta' v Zrkovcih pri Mariboru izvajali poskus uporabe čmrljev za izboljšanje oprašitve in posledično večjega in kakovostnejšega pridelka. V nasadu jagod, v plastenjakih, je potekala klasična proizvodnja po načelih integrirane pridelave. Poskusne parcelice (16 parcelic s po tremi rastlinami) so bile razporejene v dveh tunelih in različno oddaljene od panja s čmrlji. Polovico parcelic smo pokrili z mrežo in s tem onemogočili čmrljem dostop do cvetov. Količino in kakovost pridelka smo vrednotili pri sedmih obiranjih v dvo- do tridnevnih intervalih. Iz rezultatov je razvidno, da prisotnost čmrljev ni pomembno vplivala na večje število plodov, je pa izboljšala povprečno maso plodov.
Ključne besede: jagoda, čmrlji, opraševanje, pridelek
Objavljeno v DKUM: 31.01.2012; Ogledov: 2680; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

10.
Umetno opraševanje in viabilnost peloda črnega teloha (Helleborus niger L.)
ŠTEFKA GOLEC, 2010, diplomsko delo

Opis: Raziskava je bila narejena na črnem telohu (Helleborus niger L.) v letih 2006 in 2007. V naravni populaciji v kraju Doblatina smo proučevali možnost samooprašitve teloha in kaljivost semen samooprašenih rastlin. Analizirali smo semenitev samooprašenih in hibridiziranih rastlin. Z metodo barvanja z acetokarminom smo proučevali vitalnosti peloda glede na dolžino skladiščenja pri temperaturi -9 oC. Za analizo samooprašnosti smo v naravni populaciji izolirali 41 matičnih rastlin. Rastline, ki smo jih ročno samoopraševali, so semenile. Povprečna kaljivost je bila 9,17 %. Največje število semen je bilo 105, najmanjše pa 2 semeni na posamezno obravnavano rastlino. Pri primerjavi semenitve rastlin je bilo ugotovljeno, da hibridizirane rastline tvorijo povprečno težja semena kot samooprašene rastline. Z analizo je bilo ugotovljeno, da obstajajo statistično značilne razlike v viabilnosti peloda, ki smo ga različno dolgo skladiščili.
Ključne besede: opraševanje, semenitev, vznik, viabilnost peloda, črni teloh, Helleborus niger
Objavljeno v DKUM: 13.10.2010; Ogledov: 3371; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici