1. Praktikum za dedno pravoSuzana Kraljić, Katja Drnovšek, 2024 Opis: Dedno pravo, kot eno izmed temeljnih področij pravnih ved, ima pomembno vlogo pri urejanju prehoda premoženja in pravic umrle osebe na druge osebe. Praktikum za dedno pravo bo služil kot neprecenljiv vir znanja in praktičnih izkušenj. Prvenstveno je namenjen študentom Pravne fakultete Univerze v Mariboru, a tudi vsem tistim, ki želijo razumeti ali poglobiti svoje znanje s področja dednega prava in se pri tem spopasti z izzivi, ki se lahko pojavljajo pri dedovanju. Ključne besede: dedovanje, dedič, nujni delež, oporoka, zapuščinski postopek Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 219
Celotno besedilo (26,89 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. NALOGE IN PRISTOJNOSTI IZVRŠITELJA OPOROKEKsenija Šalamon, 2014, diplomsko delo Opis: Dedno pravo je zasebno pravo, ki ureja prenos premoženja ene osebe na drugo osebo ob njeni smrti. Do dedovanja lahko pride na podlagi oporoke, ko zapustnik zapiše izjavo svoje poslednje volje in določi, kdo naj deduje njegovo premoženje. Če zapustnik ne sestavi oporoke, pride do dedovanja na podlagi zakona. V tem primeru upravičence za dedovanje določa zakon. Pri tem velja pravilo, da ima oporočno dedovanje prednost pred zakonitim dedovanjem. Prednost se torej daje oporočiteljevi poslednji izjavi volje.
Oporoka je enostranski pravni akt oporočitelja, s katerim izjavlja, komu zapušča svoje premoženje. Oporoko je strogo osebni posel, oporočitelj pa jo lahko kdajkoli prekliče. V Zakonu o dedovanju so določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da je oporoka veljavna. Ti pogoji so oporočna sposobnost, svobodna oporočiteljeva volja brez napak volje, zahteva obličnosti. Obligacijski zakonik kot splošno predpostavko za veljavnost določa še pogoj možnosti, dopustnosti, določenosti ali določljivosti vsebine oporoke in dopustnost podlage oporočnega razpolaganja.
Zapustnik lahko v oporoki določi izvršitelja oporoke, kateremu zaupa določene naloge, ki jih ta naj izvrši po njegovi smrti. Izvršitelj oporoke funkcije ni dolžan sprejeti. Če mu oporočitelj ne določi nalog, določi pa izvršitelja oporoke, naloge določa zakon. Te naloge so, da mora skrbeti za zapuščino, da mora upravljati zapuščino, da mora poskrbeti, da se poravnajo zapustnikovi dolgovi, izpolnijo volila in nalogi (bremena) in da nasploh skrbi, da se oporoka izvrši tako, kot je oporočitelj hotel.
Glede dedovanja kmetijskih gospodarstev velja posebnost. Oporočitelj je omejen pri določitvi dediča. Dva dediča lahko določi le, če dedujeta zakonca ali pa starši in potomec. Ključne besede: oporočno dedovanje, oporoka, oporočitelj, izvršitelj oporoke, sodna praksa, dedovanje kmetijskih gospodarstev. Objavljeno v DKUM: 02.12.2014; Ogledov: 3252; Prenosov: 467
Celotno besedilo (676,59 KB) |
3. OPOROČNO DEDOVANJE IN NOTARSKA OPOROKAMaja Horvat, 2013, diplomsko delo Opis: Področje dednega prava je precej kompleksna kategorija prava, saj v svojem bistvu vključuje več elementov in ravni človekovega življenja in nenazadnje tudi smrti, s katero je dedovanje neposredno povezano. Dejstvo je, da brez nastopa smrti o institutu dedovanja ne moremo govoriti. Precejšnjega pomena pa je ureditev dednih zadev pred smrtjo in posledice, ki jih ta za dediče prinaša. Namreč, ob nastopu smrti in dedovanja, se za dediče začne stresno obdobje, katerega velikokrat še bolj zaostrijo premoženjske zadeve, ki pred smrtjo niso bile urejene. Prav zaradi tega je ključnega pomena, da se premoženjska razmerja, kadar je to mogoče, uredijo pred smrtjo. Če zapustnik nima posebnih želja in zahtevkov glede premoženja in kadar so odnosi z dediči urejeni do te mere, da po smrti ni pričakovati sporov, ni potrebe da zapustnik prehod zapuščine posebej ureja. Dediči bodo v tem primeru namreč dedovali po zakonu in načeloma ne bo okrog tega nobenega večjega problema. Kadar pa si zapustnik želi urediti premoženjska razmerja drugače kot določa zakon, so mu na voljo dednopravne pogodbe ali oporoka. Oporoka je, kljub temu da je precej star institut dednega prava, še zmeraj najbolj fleksibilna in subjektivna oblika razpolage s premoženjem. Dejstvo pa je, da laik ne bo zmeraj poznal obličnostnih zahtev, ki jim oporoka mora zadostiti, poleg tega lahko nastopijo tudi problemi s hrambo oporoke. Prav zaradi tega je izrednega pomena notarska oporoka, ki jo ureja Zakon o notariatu. Ker gre za osebo javnega zaupanja in ker mora delovati po zakonskih okvirih, bo notar pravi naslov za strokovno napravo ali prevzem oporoke v hrambo. Oporočitelj bo svojo lastnoročno oporoko notarju izročil in ta jo bo hranil v svojem arhivu. Lahko pa oporočitelj notarju svojo poslednjo voljo izjavi, ta jo zapiše v notarskem zapisu in shrani v arhiv oporok. V obeh primerih bo oporoka zadostila obličnostnim zahtevam zakona, sodelovanje notarja pa bo oporočitelju omogočilo, da razjasni morebitna vprašanja oziroma pridobi mnenje strokovnjaka ter si tako zagotovi, da bo njegova poslednja volja ustrezala njegovi pravi in resnični volji brez morebitnih razhajanj med voljo in izjavo. Ključne besede: Ključne besede: oporoka, dedovanje, dedič, zapustnik, notar, oporočno dedovanje. Objavljeno v DKUM: 10.10.2013; Ogledov: 4380; Prenosov: 631
Celotno besedilo (1,15 MB) |
4. ZELENA KNJIGA O DEDOVANJU IN OPOROKAH in UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O PRISTOJNOSTI, PRAVU, KI SE UPORABLJA, PRIZNAVANJU IN IZVRŠEVANJU ODLOČB IN SPREJEMLJIVOSTI IN IZVRŠEVANJU JAVNIH LISTIN V DEDNIH ZADEVAH TER UVEDBI EVROPSKEGA POTRDILA O DMiran Grom, 2012, diplomsko delo Opis: V Evropski uniji vsako leto nastopi skoraj pol milijona dednih zadev s čezmejnimi učinki znotraj držav članic. Več kot 12,3 milijona državljanov Evropske unije živi v drugi državi članici, zato je pričakovati, da bo ta številka še večja. Vsaka država članica ima svoje pravo in vsaka drugače ureja zapuščinske postopke, kar povzroča pravno zmedo. Področje dedovanja na nivoju Evropske unije je popolnoma neurejeno in ne zagotavlja pravne varnosti.
Z namenom izboljšanja tega stanja je Komisija predstavila Zeleno knjigo o dedovanju in oporokah, s katero je odprla javno debato o potrebni enotni ureditvi dedovanja v okvirih Evropske unije. Zelena knjiga je naletela na veliko odobravanja.
Po napornem in dolgotrajnem usklajevanju je bila sprejeta Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 4. julija 2012, o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju. Uredba bo močno poenostavila postopke mednarodnega dedovanja znotraj Evropske unije in državljanom zagotovila predvidljivost ter s tem povečala pravno varnost. Bistvena novost je, da se za celoten postopek dedovanja uporablja eno pravo in določi se eno pristojno sodišče. Poleg tega uredba uvaja Evropsko potrdilo o dedovanju, ki bo omogočalo dedičem uveljavljanje njihovih pravic po vsej Evropski uniji, brez kakršnihkoli dodatnih formalnosti.
Uredba je del prizadevanj Evropske komisije za izboljšanje pravic državljanov Evropske unije. Ključne besede: dedovanje, evropsko potrdilo o dedovanju, mednarodna oporoka, mednarodno dedovanje, oporoka, uredba, zelena knjiga, zelena knjiga o dedovanju in oporokah. Objavljeno v DKUM: 13.09.2012; Ogledov: 3316; Prenosov: 318
Celotno besedilo (512,90 KB) |