1. Zaznana opora vrstnikov in kakovost odnosa z učitelji v povezavi z učno zavzetostjo in učnimi dosežki nadarjenih učencev : magistrsko deloMaša Indžić, 2024, magistrsko delo Opis: Nadarjeni učenci so po slovenski zakonodaji učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Kot taki se torej razlikujejo od učencev, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Raziskave kažejo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi bolj zavzeti pri učenju in imajo višje učne dosežke. Za uspešno sodelovanje pri učenju pa vsi učenci potrebujejo različne vrste opore, tako s strani učiteljev kot s strani vrstnikov. Podatki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja, ki je bil izveden na 118 slovenskih osnovnih šolah. V naš vzorec smo vključili 6019 učencev, od tega 5030 normativnih učencev (83,57 %) in 989 nadarjenih učencev (16,43 %). Potrdili smo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi vrstniki učno bolj uspešni in zavzeti. Nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti zaznavajo več vrstniške opore, nadarjena dekleta pa se od normativnih deklet v tem pogledu ne razlikujejo. Nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi poročajo o višji vrednosti pozitivnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Dodatno nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti ter nadarjena dekleta v primerjavi z normativnimi dekleti poročajo o nižji vrednosti negativnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Odkrili smo, da obstaja pozitivna povezava med učno uspešnostjo nadarjenih učencev in pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Prav tako pri nadarjenih dekletih obstaja negativna povezava med učno uspešnostjo in negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Tudi učna zavzetost se pri nadarjenih učencih pozitivno povezuje s pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Obstaja tudi negativna povezava učne zavzetosti z negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji in pozitivna povezava učne zavzetosti z zaznano oporo vrstnikov pri nadarjenih. Naša raziskava ponuja uvid v socialne in učne vidike nadarjenih učencev v slovenskem šolskem okolju in lahko služi kot izhodiščna točka za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje intervencij z namenom, da bi nadarjeni učenci svoj potencial dosegali v večji meri.
Ključne besede: nadarjeni učenci, opora vrstnikov, kakovost odnosa z učitelji, učna zavzetost, učni dosežki
Objavljeno v DKUM: 13.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (1,21 MB) |
2. Odnos med zaznano družbeno krivičnostjo, psihosocialnimi značilnostmi in načrtovanim vpisom v srednjo šolo pri mladih pripadnikih romske skupnosti : vloga spola in etnične raznolikosti razredaKristina Kišić, 2024, magistrsko delo Opis: Počasno spreminjajoči se obrazci vsakodnevnega funkcioniranja znotraj romske skupnosti in počasno spreminjajoči se odnosi in obnašanje večinskega prebivalstva do Romov so v kombinaciji z revščino oziroma težko socialno situacijo eni od glavnih problemov, s katerimi se soočajo Romi na Hrvaškem, in eni od glavnih razlogov njihove socialne izključenosti. Pri večini kazalnikov socialne vključenosti je stanje v romskih gospodinjstvih zelo slabo, predvsem v Međimurju in na severu Hrvaške. Prav tako je v Međimurju in na severu Hrvaške najvišji odstotek nepismenih mladih, ter mladih, ki se sploh niso vpisali v osnovno šolo ali pa so jo opustili, pri čemer posebej izstopajo mlade Romkinje. V Međimurju je poleg tega najvišji odstotek mladih, ki so opustili srednjo šolo. Na podlagi značilnih regionalnih razlik so bili udeleženci trenutne raziskave učenci 8. razredov OŠ na področju Varaždinske in Međimurske županije. Glavni namen naloge je preučiti razlike v stopnji zaznane socialne krivičnosti (splošne, šolske) pri mladih pripadnikih romske skupnosti, ki so člani etnično raznolikega razreda, v primerjavi s sošolci pripadniki večine. Pred tem pa preverjamo razlike v stopnji zaznane socialne krivičnosti (splošne, šolske) med mladimi pripadniki večine, ki v šoli nimajo stika z Romi, in mladimi pripadniki večine, ki so člani etnično raznolikega razreda.
V raziskavi je sodelovalo 270 učencev 8. razredov OŠ na področju Varaždinske in Međimurske županije. 56 učencev v vzorcu je pripadnikov romske skupnosti, 214 učencev pa pripadnikov večine. Glede etnične raznolikosti razreda lahko rečemo, da je 91 učencev pripadnikov večine, ki v šoli nima stika z mladimi pripadniki romske skupnosti. 18 učencev je pripadnikov romske skupnosti, ki v razredu nimajo stika s pripadniki večine. 161 učencev pa je del etnično raznolikega razreda (41 učencev je del etnično raznolikega razreda, pri čemer so mladi pripadniki romske skupnosti v večini, 120 učencev pa je del etnično raznolikega razreda, pri čemer prevladujejo pripadniki večine).
Ugotavljamo statistično značilne medskupinske razlike med člani etnično raznolikega razreda v smeri višje stopnje zaznane splošne in šolske krivičnosti pri pripadnikih večine v odnosu do sošolcev pripadnikov romske skupnosti. Ugotavljamo, da učenke pripadnice romske skupnosti kažejo statistično značilno višjo stopnjo zaznane družinske krivičnosti v odnosu do učencev pripadnikov romske skupnosti. Ugotavljamo tudi, da je stopnja zaznane splošne, šolske in družinske krivičnosti pri mladih pripadnikih romske skupnosti pomemben dejavnik subjektivnega blagostanja, samospoštovanja in socialne opore vrstnikov.
Raziskovanje tematike je relevantno, saj na Hrvaškem ni izvedenih veliko raziskav, ki bi se dotikale socialno-psiholoških vzorcev, s katerimi se mladi pripadniki romske skupnosti srečujejo v vsakdanjem življenju, in posledic le-teh na nadaljevanje izobraževanja z vidikov Romov samih.
Ključne besede: mladi pripadniki romske skupnosti, zaznana splošna, šolska, družinska krivičnost, samovrednotenje, opora vrstnikov, načrt vpisa v srednjo šolo
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,39 MB) |
3. Osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov kot napovedniki spletnega medvrstniškega nasilja pri študentihEva Sedlašek, 2020, magistrsko delo Opis: Spletno medvrstniško nasilje je agresivno, namerno in ponavljajoče se dejanje posameznika ali skupine posameznikov, ki je storjeno z uporabo elektronskih oblik za vzpostavljanje stikov proti žrtvi, ki se ne more zlahka braniti. Dejavniki na ravni posameznika so pri tem prepoznani kot pomembni napovedniki spletne viktimizacije in spletnega nasilnega vedenja. Namen magistrskega dela je bil (1) preveriti osamljenost, socialno samopodobo in zaznano oporo s strani vrstnikov kot napovednike spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih, (2) preveriti in primerjati prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilja med skupino študentov ter skupino osnovnošolcev in srednješolcev, (3) preveriti razlike v prevalenci tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja glede na retrospektivne odgovore študentov za čas osnovne in srednje šole ter trenutne odgovore osnovnošolcev in srednješolcev. Celotni končni vzorec je zajemal 2.217 udeležencev. Ta vzorec je vključeval 201 študenta iz treh univerz in 1.016 osnovnošolcev ter srednješolcev iz 20 osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Udeleženci so bili stari med 13 in 30 let. Rezultati kažejo, da osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov niso pomembni napovedniki spletne viktimizacije ter spletnega nasilnega vedenja pri študentih. Zaznane so bile statistično pomembne razlike med skupino študentov in skupino osnovnošolcev ter srednješolcev glede na prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije in tradicionalnega ter spletnega nasilnega vedenja. Prevalenca tradicionalne in spletne viktimizacije, prav tako tudi tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja, je bila nižja med študenti. Do statistično pomembnih razlik med retrospektivnimi odgovori študentov ter trenutnimi odgovori osnovnošolcev in srednješolcev je prišlo le pri tradicionalni ter spletni viktimizaciji. Študentje so v primerjavi s trenutnimi osnovnošolci in srednješolci poročali o višji stopnji tradicionalne ter spletne viktimizacije za obdobje osnovne in srednje šole.
Ključne besede: osamljenost, socialna samopodoba, zaznana opora s strani vrstnikov, spletna viktimizacija, spletno nasilno vedenje
Objavljeno v DKUM: 09.12.2020; Ogledov: 1823; Prenosov: 426
Celotno besedilo (789,16 KB) |
4. Psihosocialne značilnosti udeležencev medvrstniškega nasilja glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenjaTina Pivec, 2018, magistrsko delo Opis: Izvajanje ali/in doživljanje nasilnega vedenja predstavlja eno izmed ključnih težav v mladostništvu. Iz literature je razvidno, da imajo posamezniki, ki izvajajo in/ali so deležni nasilnega vedenja, psihosocialne težave pogosteje kot njihovi normativni vrstniki. Za nasilneže so večinoma značilne eksternalizirane težave, za žrtve internalizirane, za nasilneže-žrtve pa tako eksternalizirane kot tudi internalizirane težave.
Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razlike med skupinami udeležencev medvrstniškega nasilja glede na njihove psihosocialne značilnosti in glede na vir poročanja. Prvotni vzorec je zajemal 1905 učencev iz 22 osnovnih šol v Sloveniji, ki so bili stari med 11 in 16 let. Učenci so bili razdeljeni glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja v tri podvzorce, ki so temeljili na metodi samoporočanja in/ali vrstniškega poročanja, in sicer v naslednje štiri skupine: nasilneži, žrtve, nasilnežižrtve in neudeleženi.
Rezultati so pokazali, da so fantje pogosteje umeščeni v skupini nasilnežev in nasilnežev-žrtev kot dekleta. Na podlagi rezultatov multivariatne analize variance sem ugotovila, da so nasilneži najstarejši, imajo najvišjo stopnjo priljubljenosti med vsemi skupinami, podobno visoko splošno in socialno samopodobo ter stopnjo prijateljskih odnosov kot neudeleženi in podobno nizko stopnjo nadzora jeze kot nasilneži-žrtve. Žrtve zaznavajo najnižjo oporo vrstnikov, imajo najnižjo splošno in socialno samopodobo, najnižjo stopnjo prijateljskih odnosov med vsemi skupinami ter podobno stopnjo priljubljenosti kot neudeleženi. Nasilneži-žrtve imajo najvišjo stopnjo internalizacije in eksternalizacije jeze ter zaznavajo najnižjo oporo učiteljev v primerjavi z vsemi skupinami. Neudeleženi učenci zaznavajo najvišjo oporo vrstnikov in učiteljev, imajo najnižjo stopnjo internalizacije in eksternalizacije jeze ter najvišjo stopnjo nadzora jeze med vsemi skupinami.
Ključne besede: nasilneži, žrtve, nasilneži-žrtve, neudeleženi, spol, starost, opora vrstnikov, opora učiteljev, splošna in socialna samopodoba, izražanje jeze, prijateljstvo, priljubljenost.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2018; Ogledov: 1605; Prenosov: 299
Celotno besedilo (1,36 MB) |
5. Vloga socilanih odnosov v razredu pri aktivnem vključevanju učencev v pouk angleškega jezikaMaja Matrić, 2018, doktorska disertacija Opis: Šola ni le socialni kontekst za usvajanje učne snovi, temveč tudi za učenje socialnega vedenja (Košir, 2013), zaradi česar ne gre zanemarjati pomena socialnih odnosov, ki jih učenec sooblikuje znotraj vrstniških skupin. Tako se raziskave na področju pedagoške psihologije ne osredotočajo več le na kognitivne vidike šolanja (Pellegrini in Blatchford, 2000), ampak vse bolj tudi na učenje, razvoj in šolanje v luči socialnega konteksta, torej z upoštevanjem medvrstniških odnosov, socialne sprejetosti, pripadnosti skupini ali potrebe po povezanosti v učnem procesu. Tako doktorska disertacija obravnava odnos med socialnimi in učnimi spremenljivkami, natančneje pa smo želeli ugotoviti odnos med merami stopnje zadovoljenosti potrebe po povezanosti (zaznana učna in osebna opora s strani vrstnikov, razredna klima in učiteljeva ocena socialne sprejetosti učenca) in merami aktivnega vključevanja v pouk angleškega jezika (učiteljeva ocena in učenčeva samoocena zavzetosti pri pouku angleščine ter tesnobnost pri pouku angleščine) ter ugotoviti, ali je odnos med obema sklopoma spremenljivk specifičen glede na spol učencev. Naš raziskovalni načrt sicer ni omogočal preverjanja vzročnih odnosov med posameznimi merami zadovoljene potrebe po povezanosti in aktivnega vključevanja v pouk angleščine. Zaradi tega tudi nismo mogli sklepati o smeri odnosov, temveč smo na osrednje raziskovalno vprašanje o odnosu med merami zadovoljene potrebe po povezanosti in aktivnim vključevanjem v pouk angleškega jezika, odgovarjali s pomočjo korelacij in napovednih vrednosti med posameznimi merami.
V raziskavi je sodelovalo 535 učencev iz 35 oddelkov sedmih osnovnih šol iz mestnega in primestnega okolja ter 11 učiteljev angleškega jezika, ki poučujejo v izbranih oddelkih. S pomočjo vprašalnika smo od udeležencev pridobili podatke o posameznih merah zadovoljene potrebe po povezanosti – zaznana opora s strani vrstnikov, razredna klima in učiteljeva ocena učenčeve socialne sprejetosti, in posameznih merah aktivnega vključevanja v pouk angleškega jezika – učenčeva ocena čustvene in vedenjske zavzetosti, učiteljeva ocena učenčeve zavzetosti in tesnobnost pri pouku tujega jezika. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ovrednotili izhodiščne raziskovalne hipoteze in ugotovili, da zadovoljena potreba po povezanosti in spol v različni meri napovedujejo aktivno udeležbo učencev pri pouku angleškega jezika, in sicer je zadovoljena potreba po povezanosti napovednik vseh mer aktivnega vključevanja v pouk - najmočneje učenčeve čustvene zavzetosti ter učiteljeve ocene učenčeve zavzetosti, a tudi učenčeve ocene vedenjske zavzetosti in tesnobnosti pri pouku tujega jezika. Ugotovili smo, da je za učence, ki zaznavajo višjo učno in osebo oporo s strani vrstnikov ter so s strani učiteljev ocenjeni kot bolj sprejeti, značilna višja zavzetost in nižja tesnobnost, kakor smo tudi v raziskavi opredelili višjo aktivno udeležbo pri pouku angleškega jezika. Ravno tako podatki kažejo, da je spol pomemben napovednik aktivnega vključevanja v pouk, saj je odnos med merami potrebe po povezanosti in aktivnega vključevanja v pouk pri dekletih močnejši ter, da spol pozitivno napoveduje vse mere aktivnega vključevanja v pouk angleškega jezika, razen tesnobnost.
Naše ugotovitve imajo izjemno pomembno praktično vrednost v šolskem okolju, saj kažejo na pomembno mesto socialnih spremenljivk pri poučevanju tujega jezika oziroma v procesu šolanja nasploh. Na podlagi naših ugotovitev smo oblikovali smernice, s pomočjo katerih lahko učitelji tujega jezika in šola s poznavanjem vloge zadovoljene potrebe po povezanosti v šoli pripomorejo k večji aktivni udeležbi učencev pri pouku tujega jezika, kar se v šoli kaže kot večja želja po učenju ter sodelovanje in prizadevnost pri šolskem delu.
Ključne besede: zaznana opora s strani vrstnikov, socialna sprejetost, čustvena in vedenjska zavzetost, vrstniški odnosi, tesnobnost.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2018; Ogledov: 2057; Prenosov: 288
Celotno besedilo (1,70 MB) |
