| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlike med spoloma na različnih področjih življenja in gospodarstva v Italiji in Veliki Britaniji
Tina Kos, 2021, diplomsko delo

Opis: Obravnavamo razlike med spoloma na trgu dela, v družbenem življenju ter plačne in pokojninske razlike. Po pregledu splošnih gospodarskih značilnosti, ekonomskega in političnega sistema, se osredotočimo na različne kazalnike neenakosti med spoloma, kot sta indeks razvoja spolov in indeks neenakosti spolov. Predvsem nas zanima enakost spolov pri temeljnih funkcijah kot so izobraževanje, delo in zdravje, saj neenakomerna moč žensk na različnih področjih življenja še vedno vodi v veliko mero neenakopravnosti v gospodarstvu.
Ključne besede: trg dela, izobraževanje, zdravje, plačne razlike med spoloma, opolnomočenje žensk, ukrepi za zmanjšanje razlik, pokojninske razlike med spoloma, indeks neenakosti spolov, ukrepi za zmanjševanje neenakosti
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 492; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
Opolnomočenje kot kazalnik kakovosti pri obravnavi pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2 v ambulanti družinske medicine
Barbara Leskovšek Polak, 2021, magistrsko delo

Opis: Z opolnomočenjem se pomembno izboljšajo rezultati upravljanja s sladkorno boleznijo. Opolnomočen pacient ima veliko mero nadzora nad lastnim zdravjem, kar v praksi pomeni, da ima dovolj znanja in razumevanja pri uravnavanju glikiranega hemoglobina ter nadzoru za samoobvladovanje kronične bolezni – sladkorne bolezni tipa 2. Z raziskavo smo želeli proučiti, kakšna je stopnja opolnomočenja in urejenost glikiranega hemoglobina pri pacientih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Ključne besede: opolnomočenje, sladkorna bolezen tipa 2, urejenost sladkorne bolezni, glikiran hemoglobin
Objavljeno v DKUM: 29.11.2021; Ogledov: 340; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

3.
Opolnomočenje pacienta – pomemben element obvladovanja kroničnih nenalezljivih bolezni
Petra Krčovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Stopnja opolnomočenosti vpliva na število kroničnih nenalezljivih bolezni in je povezana z determinantami zdravja. Namen magistrskega dela je bil raziskati stopnjo opolnomočenosti kroničnih pacientov ter povezanost med determinantami zdravja in opolnomočenostjo. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje stopnje opolnomočenosti sta bila uporabljena validirana anketna vprašalnika. Raziskava je potekala v treh ambulantah družinske medicine in eni ambulanti splošne medicine, sodelovalo je 201 anketirancev z vsaj eno kronično nenalezljivo boleznijo. Podatki so bili statistično obdelani s programom SPSS, za preverjanje hipotez sta bila uporabljena Kruskal-Wallis H test in Mann-Whitney U test. Rezultati: Stopnja opolnomočenosti anketirancev je visoka (M = 74,72; SD = 20,05). Sodelujoči dosegajo na vseh dimenzijah opolnomočenja povprečno visoko stopnjo opolnomočenosti ter so zadostno aktivni v skrbi za svoje zdravje. Obstajajo statistično pomembne razlike v opolnomočenosti glede na stopnjo izobrazbe (χ2(2) = 44,091; p < 0,001) in starost (χ2(2) = 25,718; p < 0,001), medtem ko glede na spol ni bilo ugotoviti statistično pomembnih razlik (U = 4867,500; p = 0,658) v stopnji opolnomočenosti. Razprava in sklep: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se večina anketirancev sooča z multimorbidnostjo. Za dvig stopnje opolnomočenosti je nujno prepoznavanje dejavnikov opolnomočenja, aktivna vključitev pacienta v zdravstveno obravnavo ter pogostejša udeležba v ambulanti družinske medicine. V teoriji še vedno opolnomočenje težko opredelimo, v empiričnem pristopu pa ne obstaja enotno merilo za oceno opolnomočenosti kroničnih pacientov, zato so potrebne nadaljnje študije ter izvedba intervencij za izboljšanje stopnje opolnomočenosti in dvig kakovosti življenja kroničnih pacientov.
Ključne besede: Kronične nenalezljive bolezni, opolnomočenje, zdravstvena nega, merjenje opolnomočenja, samooskrba.
Objavljeno v DKUM: 02.02.2021; Ogledov: 612; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (617,89 KB)

4.
Oskrba kronične rane v patronažnem varstvu na območju severovzhodne Slovenije
Tadeja Zrim, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Patronažne medicinske sestre se pri svojem delu velikokrat srečujejo s kroničnimi ranami. Kronična rana je rana, ki ne zaceli do dveh tednov. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti kronične rane in posebnosti njihove oskrbe na terenu s strani patronažne medicinske sestre (PMS) ter z raziskavo ugotoviti opolnomočenje pacientov glede oskrbe rane in komu zaupajo oskrbo kronične rane. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, kot instrument raziskovanja pa anketni vprašalnik, ki je vseboval 27 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 50 pacientov s kroničnimi ranami v severovzhodni Sloveniji. Rezultati: Rezultati so nam pokazali, da je opolnomočenje pacientov glede oskrbe rane zelo majhna, le 8 % pacientov si rane oskrbujejo sami. Zato je zainteresiranost, da bi si sami oskrbeli rano, zelo majhna, in sicer 18 %. Drugače pa so rezultati pokazali glede zaupanja pri oskrbi. Večina pacientov (80 %) najbolj zaupa oskrbo rane PMS. Sklep: Popolno opolnomočenje pacientov glede rane brez pomoči PMS ni možno, saj so pacienti s kronično rano čedalje starejši in šibki. Zato oskrbo rane velikokrat prepustijo PMS in so z njeno oskrbo rane zadovoljni.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, okolje pacienta, celjenje rane, bolečina, zadovoljstvo, opolnomočenje
Objavljeno v DKUM: 15.11.2017; Ogledov: 1562; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (766,76 KB)

5.
VPLIV PSIHOLOŠKEGA OPOLNOMOČENJA IN ZADOVOLJSTVA Z DELOM NA ORGANIZACIJSKO PRIPADNOST VISOKOŠOLSKIH PEDAGOŠKIH DELAVCEV: RAZLIKE MED SLOVENIJO IN IZBRANIMI DRŽAVAMI
Gašper Jordan, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Pomembnost znanja na področju upravljanja s človeškimi viri se povečuje, zato se organizacije vedno bolj zanimajo za nova spoznanja s tega področja, saj se zavedajo, da so zaposleni gonilo vsake organizacije. Omenjena spoznanja so pomembna tudi za akademsko sfero. Če želimo imeti uspešnega in učinkovitega zaposlenega, mora biti ta zadovoljen z vsem vidiki dela, hkrati pa si organizacije želijo, da bi čutili čim večjo pripadnost ter zato ne bi povzročali skrbi o njihovem odhodu drugam. Da pa imamo celoten vpogled v počutje posameznika, moramo gledati nanj tudi s psihološkega vidika, kjer ima pomembno vlogo psihološko opolnomočenje. Psihološka ocena posameznika vpliva tako na zadovoljstvo kot na pripadnost, zato smo v magistrskem delu preverili predpostavljeni konceptualni model vpliva psihološkega opolnomočenja in zadovoljstva z delom na organizacijsko pripadnost. Raziskavo smo izvedli med 408 visokošolskimi pedagogi v Sloveniji, Srbiji, Avstriji, Nemčiji, na Češkem in Hrvaškem. Med seboj smo primerjali preiskovane konstrukte psihološkega opolnomočenja, zadovoljstva z delom in organizacijske pripadnosti. Za ugotavljanje psihološkega opolnomočenja smo uporabili Spreitzerin PEQ, Spectorjev JSS za zadovoljstvo z delom in OCQ za merjenje organizacijske pripadnosti avtorjev Allenove in Meyerja. Rezultati so pokazali, da so najbolj psihološko opolnomočeni visokošolski pedagogi v Srbiji, najmanj pa v Nemčiji. Z delom so najbolj zadovoljni v Avstriji, najmanj v Sloveniji. Najvišjo čustveno pripadnost zaznavajo v Sloveniji, medtem ko najnižjo v Nemčiji. Kalkulativna organizacijska pripadnost je najvišji rezultat dosegla na Hrvaškem, najnižjega na Češkem. Najvišjo vrednost normativne organizacijske pripadnosti zaznavajo na Češkem, najnižjo pa v Avstriji. Do statistično pomembnih razlik ni prišlo le na področju kalkulativne organizacijske pripadnosti. Nadaljnje smo preverili ustreznost predpostavljenega konceptualnega modela vpliva psihološkega opolnomočenja in zadovoljstva z delom na organizacijsko pripadnost, ki smo ga osnovali kot prvi na svetu ter omenjene tri konstrukte povezali med seboj. Rezultati so pokazali mejno ujemanje raziskovalnega modela. Raziskava je prispevala nova spoznanja na področjih organizacijske psihologije in upravljanja s človeškimi viri. Za nadaljnje raziskave priporočamo preverbo konceptualnega modela v različnih okoljih ter v povezavi z organizacijsko kulturo, strukturo organizacij in osebnostmi lastnosti posameznikov.
Ključne besede: psihološko opolnomočenje, zadovoljstvo z delom, organizacijska pripadnost, model strukturnih enačb
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1367; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

6.
Vpliv kakovosti izobraževalnih storitev in opolnomočenja na zadovoljstvo sindikalnih zaupnikov
Nataša Demšar, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Dobro usposobljeno članstvo je ogrodje sindikata, zato je namen raziskave v sklopu magistrskega dela pridobiti mnenja sindikalnih zaupnikov in funkcionarjev Sindikata vzgoje, izobraževanja znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) o vlogi sindikalnega zaupnika, pomenu izobraževanj in usposabljanj, zadovoljstvu s programi izobraževanj in usposabljanj ter o kakovosti le-teh in podati predloge in smernice za nadgradnjo že obstoječih znanj sindikalnih zaupnikov z namenom, da članstvo opremimo za izzive, s katerimi se dandanes (v današnjem času; danes) spopadamo. Za namen pridobivanja podatkov o izobraževanjih in usposabljanjih za sindikalne zaupnike smo izbrali kvantitativno metodo in oblikovali strukturiran anketni vprašalnik, ki je bil novembra 2014 razdeljen delegatom 9. Kongresa Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Odzivnost na izpolnjevanje vprašalnika je bila 74 %, saj je bilo od 176 razdeljenih anketnih vprašalnikov vrnjeno 130 izpolnjenih vprašalnikov. Rezultati empiričnega dela raziskave so pokazali, da je, kot je razvidno iz literature, tudi pri nas opazen trend staranja članstva sindikata in da članstvo stagnira, oziroma, da je opazen upad in da se mladi v manjši meri vključujejo v sindikat. Velika večina respondentov je mnenja (93 %), da bi bilo potrebno pred ali tik po nastopu funkcije sindikalnega zaupnika opraviti program izobraževanj in usposabljanj na temo sindikalnih nalog, ki so mu zaupane. Sindikalni zaupniki imajo dovolj časa za udeležbo na različnih izobraževanjih, za komuniciranje s člani in vodstvom, medtem ko imajo manj časa za komuniciranje z drugimi sindikalnimi zaupniki iz iste dejavnosti. Respondenti se strinjajo, kot tudi izhaja iz literature, da je glavna naloga sindikalnega zaupnika spoštovanje in zaščita položaja in pravic članov/zaposlenih ter zastopanje članov/zaposlenih pred delodajalcem in sodelovanje s sodelavci, članstvom in delodajalcem. Da so znanja in spretnosti za kakovostno opravljanje nalog sindikalnega zaupnika pridobili preko samoizobraževanja (87,8 %) in preko programov izobraževanj in usposabljanj (76,2 %) v okviru krovne organizacije, se strinja večina respondentov. Izražajo zadovoljstvo z informiranjem o ponudbi in izvajanjem izobraževanj in usposabljanj, ki jih organizira krovna organizacija sindikata SVIZ ter so zadovoljni z raznolikostjo ponudbe izobraževanj in usposabljanj. Pripravljeni so se udeleževati usposabljanj tudi izven delovnega časa in polovica vprašanih bi se izobraževanj udeleževala, tudi če ne bi bila brezplačna. Respondenti se strinjajo, da imajo sindikalni zaupniki pristojnosti in odgovornosti za samostojno sprejemanje odločitev ter da imajo dovolj informacij za kakovostno opravljanje sindikalnega dela. Ravno tako smo ugotovili, da opolnomočenje v celoti mediira učinek časovne komponente na zadovoljstvo s kakovostjo izobraževanj in usposabljanj v sklopu sindikata. Končni sklep raziskave je, da je vseskozi potrebno nadgrajevati veščine in znanja sindikalnih zaupnikov preko izobraževanj in usposabljanj, ki jih izvaja krovna organizacija in tako krepiti vlogo sindikata in sindikalnega zaupnika v delovnem okolju. Naloga strokovne službe sindikata je sistematično in strateško načrtovati program izobraževanj in usposabljanj ter okrepiti mreženje in povezovanje s sorodnimi sindikalnimi organizacijami v tujini.
Ključne besede: sindikat, sindikalni zaupnik, izobraževanje in usposabljanje, SVIZ Slovenije, kakovost storitev, zadovoljstvo, opolnomočenje
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 916; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

7.
PROCES OPOLNOMOČENJA V ZDRAVSTVENI NEGI
Žiga Novak, 2015, diplomsko delo

Opis: Proces opolnomočenja v zdravstveni negi je način dela v zdravstveni negi, ki omogoča medicinskim sestram večjo učinkovitost pri delu ter posledično pripomore k dvigu samozavesti in večjemu občutku pripadnosti organizaciji, v kateri so medicinske sestre zaposlene. Z diplomskim delom smo želeli opisati in analizirati teoretična ozadja procesa opolnomočenja medicinskih sester v zdravstveni negi. Raziskovalna metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela ter metodo analize in sinteze strokovne literature. Rezultati: Ključni ugotovitvi diplomskega dela sta, da imajo prav strokovni vodje zdravstvene nege najpomembnejšo vlogo v procesu opolnomočenja, ter da ima tradicionalna podoba medicinskih sester močan vpliv na sodobni proces opolnomočenja, ki se je prav zaradi stanja v tedanji družbi, pričel nekoliko pozno. Ugotovili smo, da imajo pogosto strokovni vodje zdravstvene nege največjo odgovornost, da proces opolnomočenja na oddelku oziroma v organizaciji ne steče. Pomembno je, da vodilna mesta v zdravstveni negi zasedajo ustrezno izobražene medicinske sestre, z ustreznimi znanji s področja opolnomočenja v zdravstveni negi. Menimo, da so na sam proces opolnomočenja v zdravstveni negi odločilno vplivala gibanja za enakopravnost žensk na začetku prejšnjega stoletja. Sklep: Ključnega pomena v procesu opolnomočenja v zdravstveni negi so enotnost zaposlenih ter vodstva zdravstvene nege, vizija uspeha, pripravljenost za spremembe ter pripravljenost prevzemanja odgovornosti. Proces opolnomočenja v zdravstveni negi pozitivno vpliva na delo medicinskih sester in posledično na dobrobit pacientov.
Ključne besede: Zdravstvena nega, opolnomočenje, medicinska sestra, vodenje tima zdravstvene nege, strokovni vodja zdravstvene nege.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2015; Ogledov: 1930; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (530,24 KB)

8.
NAČELO PROSTOVOLJNOSTI V MEDIACIJI
Martina Martinek, 2013, diplomsko delo

Opis: Načelo prostovoljnosti ima v mediaciji eno osrednjih vlog, saj se nanaša tako na postopek, kakor tudi na osebe, ki sodelujejo v mediaciji. Prostovoljnost se razteza čez celotno mediacijo. Začne se s prostovoljnim začetkom oziroma pristopom k mediaciji, nadaljuje s prostovoljnim sprejemanjem vseh odločitev in konča s prostovoljno izvršitvijo dogovora ali odločitvijo o zaključku mediacije, ki ni prinesla želenih rezultatov. Načelo prostovoljnosti poleg prednosti, ki jih imajo samostojne odločitve, prinaša tudi odgovornost, ki je posledica teh odločitev. Ko je enkrat dogovor dosežen in sklenjen v predpisani obliki za njegovo veljavnost, predstavlja zavezujočo pogodbo z vsemi pravicami in obveznostmi, ki iz nje izhajajo.
Ključne besede: mediacija, dogovor, priznavanje, izvršljivost, načelo prostovoljnosti alternativno reševanje sporov, opolnomočenje.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2013; Ogledov: 1590; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (580,88 KB)

9.
MODEL KAKOVOSTI E-QALIN IN UČEČA SE ORGANIZACIJA
Olga Irman Počej, 2012, magistrsko delo

Opis: Proces učenja in njegova uporabnost na vseh ravneh v sodobnih organizacijah je postal konkurenčna prednost na trgu. Preobrazba organizacij v učeča se podjetja pomeni stalno prilagajanje in fleksibilnost managementa, strateško usmerjenost in jasno vizijo vseh zaposlenih, enostavne organizacijske oblike, timsko delo in povezovanje, opolnomočenje zaposlenih, informiranje ter uporabo sodobne tehnologije. Zaradi globalizacije in povečanih kapacitet javnih ustanov so se tudi socialnovarstveni zavodi začeli zavedati, da je treba zagotavljati vse bolj kakovostne storitve. Uporabniki storitev postajajo vse zahtevnejši, zato je treba vložiti nove napore v spreminjanje klasičnih ustanov v modele, ki dajejo nove možnosti napredka, strokovnosti, zadovoljstva uporabnikov, svojcev in tudi zaposlenih. Socialnovarstveni zavodi se z uvajanjem modela učeče se organizacije spoznavajo pri vpeljevanju modela kakovosti E-Qalin, ki se v okviru mednarodnega projekta držav Evropske unije v Sloveniji uvaja od leta 2004. V magistrski nalogi smo preverili, kako je model E-Qalin povezan z učečo se organizacijo, ali obstajajo razlike v kakovosti med zavodi, ki imajo vpeljan model, in zavodi, ki modela E-Qalin nimajo, kako model vpliva na zadovoljstvo uporabnikov, svojcev in zaposlenih, katere merske instrumente za spremljanje zadovoljstva uporabljajo ter morebitne povezave med velikostjo zavoda, vrsto zavoda ter učečo se organizacijo in modelom E-Qalin. Raziskava je temeljila na podatkih standardne raziskave merjenja zadovoljstva uporabnikov, zaposlenih in svojcev, statističnih kazalnikov socialnovarstvenih zavodov iz letnih poročil Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter anketnega vprašalnika. Rezultati so pokazali, da je model kakovosti E-Qalin močno povezan z elementi učeče se organizacije ter da so uporabniki, kot zaposleni v ustanovah z že uvedenim modelom kakovosti, izrazili višje zadovoljstvo s storitvami ter samo organizacijo.
Ključne besede: učeča se organizacija, E-Qalin, management, timsko delo, opolnomočenje.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2012; Ogledov: 2571; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

10.
UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE - MODEL FUTURE-O
Tina Mesarec, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj vsake sodobne organizacije je poslovati uspešno in svojo konkurenčno prednost ohraniti tudi v prihodnosti. Pojavlja se vprašanje, kako ob vse večji globalizaciji gospodarskega prostora in vse večjih zahtevah potrošnikov to tudi doseči. Odgovor leži v pristopu h konceptu učeče se organizacije, ki je v zahodni Evropi in ZDA že dobro znan. Koncept učeče se organizacije ne predstavlja samo drugačnega odnosa do znanja v podjetjih, temveč korenito posega v samo organizacijo, način vodenja in način razmišljanja celotnega podjetja. V njej ima management vlogo mentorja, svetovalca, spodbudnika novih idej in inovativnosti. Učeča se organizacija temelji na višji organizacijski kulturi, drugačnem načinu komuniciranja, drugačnem ravnanju z znanjem in predvsem na spoštovanju slehernega zaposlenega. Zaposleni poznajo poslanstvo svojega podjetja, so zavezani k skupnim ciljem in strategiji. Še več, strategijo ustvarjajo skupaj. Tukaj za vertikalno hierarhijo, izpolnjevanje ukazov in kontrolo sleherne izvedene aktivnosti ni prostora. Učeča se organizacija ima v svojih vrstah samozavestne ljudi, ki svoje delo opravljajo v skupinah, obenem pa samostojno in dogovorno, zato ne potrebujejo nadzora od zgoraj, pripravljeni so se nenehno izobraževati in svoje znanje deliti z drugimi. S pomočjo znanja vseh zaposlenih učeča se organizacija ustvarja novo, njej lastno organizacijsko znanje, ki je osnova za napredek in njen poslovni uspeh. Zaposleni v učečih se organizacijah, so visoko motivirani in za svoje dosežke nagrajeni.
Ključne besede: Učeča se organizacija, timsko delo, učenje, model implementacije, FUTURE-O, sodobni management, osebnostni razvoj, opolnomočenje zaposlenih, prenos kompetenc, motiviranost.
Objavljeno v DKUM: 24.01.2012; Ogledov: 4107; Prenosov: 595
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici