1. Strategije za opolnomočenje pacientaMaja Kolar, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Opolnomočenje pacientov je ključni vidik sodobnega zdravstvenega varstva, katerega namen je povečati nadzor pacientov nad lastnim zdravjem in odločitvami o zdravstveni negi. Namen zaključnega dela je bil s pregledom znanstvene literature raziskati strategije medicinske sestre za opolnomočenje pacienta.
Metode dela: Izvedli smo pregled literature na sistematični način, uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili tuje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CHINAL) ter Sage Journals. Potek iskanja literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Sintezo vsebine smo predstavili z vsebinsko analizo.
Rezultati: V končni pregled smo vključili 9 raziskav, s pomočjo katerih smo identificirali strategije in pristope za opolnomočenje pacientov, ki potekajo v obliki skupinskega dela in/ali individualnega pristopa. Individualizirano izobraževanje prednjači glede na učinek pri pacientu, a zahteva od zdravstvenega delavca veliko ustvarjalnosti in inovativnost pri uporabi različnih izobraževalnih tehnik.
Razprava in zaključek: Naše ugotovitve kažejo, da lahko prilagojeno izobraževanje pacientov in integracija tehnologije v oskrbo pacientov znatno opolnomoči paciente. Izvajalci zdravstvenih storitev bi morali razmisliti o sprejetju teh strategij za izboljšanje rezultatov zdravljenja pacientov. Prihodnje raziskave bi morale raziskati dolgoročne učinke strategij opolnomočenja na zdravje pacientov. Ključne besede: zdravstvena nega, opolnomočenje, strategije, intervencija Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,19 MB) |
2. Analiza opolnomočenja in emancipacije Disneyjevih princes v izbranih pesmih od leta 1937 do leta 2019 : magistrsko deloKatja Kocjančič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja analizo opolnomočenja in emancipacije Disneyjevih princes v izbranih pesmih od leta 1937 do leta 2019. Opolnomočenje in emancipacija sta gonilni sili družbenih sprememb, predvsem feminizma. Disneyjeve princese v animiranih filmih odražajo družbeni čas, v katerem so bile izdane, zato nas je zanimalo, ali so predstave le-teh skladne z družbenimi spremembami – feminističnimi valovi, opolnomočenjem, emancipacijo in spremembami v kulturi oblačenja. S kvalitativno analizo vsebine besedil in videospotov izbranih 14 pesmi na eksplicitnem in implicitnem nivoju smo želeli prikazati razvoj opolnomočenja in emancipacije Disneyjevih princes od leta 1937 do leta 2019. Preverjali smo še, kako njihove predstave sovpadajo z opolnomočenjem in emancipacijo v času, v katerem so bile izdane. Raziskava je pokazala, da predstave Disneyjevih princes sovpadajo s feminističnimi valovi. V 82 letih je viden razvoj od pasivnih, v usodo vdanih princes do opolnomočenih in emancipiranih kraljic z močjo vladanja. Tudi v prihodnje bi bilo smiselno, da se temu trendu sledi ter se ga razširi in stopnjuje. Ključne besede: opolnomočenje, emancipacija, feminizem, Disneyjeve princese, pesem hotenja Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 51; Prenosov: 17
Celotno besedilo (11,96 MB) |
3. Razlike med spoloma na različnih področjih življenja in gospodarstva v Italiji in Veliki BritanijiTina Kos, 2021, diplomsko delo Opis: Obravnavamo razlike med spoloma na trgu dela, v družbenem življenju ter plačne in pokojninske razlike. Po pregledu splošnih gospodarskih značilnosti, ekonomskega in političnega sistema, se osredotočimo na različne kazalnike neenakosti med spoloma, kot sta indeks razvoja spolov in indeks neenakosti spolov. Predvsem nas zanima enakost spolov pri temeljnih funkcijah kot so izobraževanje, delo in zdravje, saj neenakomerna moč žensk na različnih področjih življenja še vedno vodi v veliko mero neenakopravnosti v gospodarstvu. Ključne besede: trg dela, izobraževanje, zdravje, plačne razlike med spoloma, opolnomočenje žensk, ukrepi za zmanjšanje razlik, pokojninske razlike med spoloma, indeks neenakosti spolov, ukrepi za zmanjševanje neenakosti Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 1253; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,05 MB) |
4. |
5. Opolnomočenje pacienta – pomemben element obvladovanja kroničnih nenalezljivih bolezniPetra Krčovnik, 2020, magistrsko delo Opis: Uvod: Stopnja opolnomočenosti vpliva na število kroničnih nenalezljivih bolezni in je povezana z determinantami zdravja. Namen magistrskega dela je bil raziskati stopnjo opolnomočenosti kroničnih pacientov ter povezanost med determinantami zdravja in opolnomočenostjo.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje stopnje opolnomočenosti sta bila uporabljena validirana anketna vprašalnika. Raziskava je potekala v treh ambulantah družinske medicine in eni ambulanti splošne medicine, sodelovalo je 201 anketirancev z vsaj eno kronično nenalezljivo boleznijo. Podatki so bili statistično obdelani s programom SPSS, za preverjanje hipotez sta bila uporabljena Kruskal-Wallis H test in Mann-Whitney U test.
Rezultati: Stopnja opolnomočenosti anketirancev je visoka (M = 74,72; SD = 20,05). Sodelujoči dosegajo na vseh dimenzijah opolnomočenja povprečno visoko stopnjo opolnomočenosti ter so zadostno aktivni v skrbi za svoje zdravje. Obstajajo statistično pomembne razlike v opolnomočenosti glede na stopnjo izobrazbe (χ2(2) = 44,091; p < 0,001) in starost (χ2(2) = 25,718; p < 0,001), medtem ko glede na spol ni bilo ugotoviti statistično pomembnih razlik (U = 4867,500; p = 0,658) v stopnji opolnomočenosti.
Razprava in sklep: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se večina anketirancev sooča z multimorbidnostjo. Za dvig stopnje opolnomočenosti je nujno prepoznavanje dejavnikov opolnomočenja, aktivna vključitev pacienta v zdravstveno obravnavo ter pogostejša udeležba v ambulanti družinske medicine. V teoriji še vedno opolnomočenje težko opredelimo, v empiričnem pristopu pa ne obstaja enotno merilo za oceno opolnomočenosti kroničnih pacientov, zato so potrebne nadaljnje študije ter izvedba intervencij za izboljšanje stopnje opolnomočenosti in dvig kakovosti življenja kroničnih pacientov. Ključne besede: Kronične nenalezljive bolezni, opolnomočenje, zdravstvena nega, merjenje opolnomočenja, samooskrba. Objavljeno v DKUM: 02.02.2021; Ogledov: 1404; Prenosov: 203
Celotno besedilo (617,89 KB) |
6. Oskrba kronične rane v patronažnem varstvu na območju severovzhodne SlovenijeTadeja Zrim, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Patronažne medicinske sestre se pri svojem delu velikokrat srečujejo s kroničnimi ranami. Kronična rana je rana, ki ne zaceli do dveh tednov.
Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti kronične rane in posebnosti njihove oskrbe na terenu s strani patronažne medicinske sestre (PMS) ter z raziskavo ugotoviti opolnomočenje pacientov glede oskrbe rane in komu zaupajo oskrbo kronične rane.
Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, kot instrument raziskovanja pa anketni vprašalnik, ki je vseboval 27 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 50 pacientov s kroničnimi ranami v severovzhodni Sloveniji.
Rezultati: Rezultati so nam pokazali, da je opolnomočenje pacientov glede oskrbe rane zelo majhna, le 8 % pacientov si rane oskrbujejo sami. Zato je zainteresiranost, da bi si sami oskrbeli rano, zelo majhna, in sicer 18 %. Drugače pa so rezultati pokazali glede zaupanja pri oskrbi. Večina pacientov (80 %) najbolj zaupa oskrbo rane PMS.
Sklep: Popolno opolnomočenje pacientov glede rane brez pomoči PMS ni možno, saj so pacienti s kronično rano čedalje starejši in šibki. Zato oskrbo rane velikokrat prepustijo PMS in so z njeno oskrbo rane zadovoljni. Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, okolje pacienta, celjenje rane, bolečina, zadovoljstvo, opolnomočenje Objavljeno v DKUM: 15.11.2017; Ogledov: 2640; Prenosov: 554
Celotno besedilo (766,76 KB) |
7. VPLIV PSIHOLOŠKEGA OPOLNOMOČENJA IN ZADOVOLJSTVA Z DELOM NA ORGANIZACIJSKO PRIPADNOST VISOKOŠOLSKIH PEDAGOŠKIH DELAVCEV: RAZLIKE MED SLOVENIJO IN IZBRANIMI DRŽAVAMIGašper Jordan, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Pomembnost znanja na področju upravljanja s človeškimi viri se povečuje, zato se organizacije vedno bolj zanimajo za nova spoznanja s tega področja, saj se zavedajo, da so zaposleni gonilo vsake organizacije. Omenjena spoznanja so pomembna tudi za akademsko sfero. Če želimo imeti uspešnega in učinkovitega zaposlenega, mora biti ta zadovoljen z vsem vidiki dela, hkrati pa si organizacije želijo, da bi čutili čim večjo pripadnost ter zato ne bi povzročali skrbi o njihovem odhodu drugam. Da pa imamo celoten vpogled v počutje posameznika, moramo gledati nanj tudi s psihološkega vidika, kjer ima pomembno vlogo psihološko opolnomočenje. Psihološka ocena posameznika vpliva tako na zadovoljstvo kot na pripadnost, zato smo v magistrskem delu preverili predpostavljeni konceptualni model vpliva psihološkega opolnomočenja in zadovoljstva z delom na organizacijsko pripadnost.
Raziskavo smo izvedli med 408 visokošolskimi pedagogi v Sloveniji, Srbiji, Avstriji, Nemčiji, na Češkem in Hrvaškem. Med seboj smo primerjali preiskovane konstrukte psihološkega opolnomočenja, zadovoljstva z delom in organizacijske pripadnosti. Za ugotavljanje psihološkega opolnomočenja smo uporabili Spreitzerin PEQ, Spectorjev JSS za zadovoljstvo z delom in OCQ za merjenje organizacijske pripadnosti avtorjev Allenove in Meyerja.
Rezultati so pokazali, da so najbolj psihološko opolnomočeni visokošolski pedagogi v Srbiji, najmanj pa v Nemčiji. Z delom so najbolj zadovoljni v Avstriji, najmanj v Sloveniji. Najvišjo čustveno pripadnost zaznavajo v Sloveniji, medtem ko najnižjo v Nemčiji. Kalkulativna organizacijska pripadnost je najvišji rezultat dosegla na Hrvaškem, najnižjega na Češkem. Najvišjo vrednost normativne organizacijske pripadnosti zaznavajo na Češkem, najnižjo pa v Avstriji. Do statistično pomembnih razlik ni prišlo le na področju kalkulativne organizacijske pripadnosti.
Nadaljnje smo preverili ustreznost predpostavljenega konceptualnega modela vpliva psihološkega opolnomočenja in zadovoljstva z delom na organizacijsko pripadnost, ki smo ga osnovali kot prvi na svetu ter omenjene tri konstrukte povezali med seboj. Rezultati so pokazali mejno ujemanje raziskovalnega modela. Raziskava je prispevala nova spoznanja na področjih organizacijske psihologije in upravljanja s človeškimi viri.
Za nadaljnje raziskave priporočamo preverbo konceptualnega modela v različnih okoljih ter v povezavi z organizacijsko kulturo, strukturo organizacij in osebnostmi lastnosti posameznikov. Ključne besede: psihološko opolnomočenje, zadovoljstvo z delom, organizacijska pripadnost, model strukturnih enačb Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1841; Prenosov: 308
Celotno besedilo (1,53 MB) |
8. Vpliv kakovosti izobraževalnih storitev in opolnomočenja na zadovoljstvo sindikalnih zaupnikovNataša Demšar, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Dobro usposobljeno članstvo je ogrodje sindikata, zato je namen raziskave v sklopu magistrskega dela pridobiti mnenja sindikalnih zaupnikov in funkcionarjev Sindikata vzgoje, izobraževanja znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) o vlogi sindikalnega zaupnika, pomenu izobraževanj in usposabljanj, zadovoljstvu s programi izobraževanj in usposabljanj ter o kakovosti le-teh in podati predloge in smernice za nadgradnjo že obstoječih znanj sindikalnih zaupnikov z namenom, da članstvo opremimo za izzive, s katerimi se dandanes (v današnjem času; danes) spopadamo.
Za namen pridobivanja podatkov o izobraževanjih in usposabljanjih za sindikalne zaupnike smo izbrali kvantitativno metodo in oblikovali strukturiran anketni vprašalnik, ki je bil novembra 2014 razdeljen delegatom 9. Kongresa Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Odzivnost na izpolnjevanje vprašalnika je bila 74 %, saj je bilo od 176 razdeljenih anketnih vprašalnikov vrnjeno 130 izpolnjenih vprašalnikov.
Rezultati empiričnega dela raziskave so pokazali, da je, kot je razvidno iz literature, tudi pri nas opazen trend staranja članstva sindikata in da članstvo stagnira, oziroma, da je opazen upad in da se mladi v manjši meri vključujejo v sindikat. Velika večina respondentov je mnenja (93 %), da bi bilo potrebno pred ali tik po nastopu funkcije sindikalnega zaupnika opraviti program izobraževanj in usposabljanj na temo sindikalnih nalog, ki so mu zaupane. Sindikalni zaupniki imajo dovolj časa za udeležbo na različnih izobraževanjih, za komuniciranje s člani in vodstvom, medtem ko imajo manj časa za komuniciranje z drugimi sindikalnimi zaupniki iz iste dejavnosti. Respondenti se strinjajo, kot tudi izhaja iz literature, da je glavna naloga sindikalnega zaupnika spoštovanje in zaščita položaja in pravic članov/zaposlenih ter zastopanje članov/zaposlenih pred delodajalcem in sodelovanje s sodelavci, članstvom in delodajalcem. Da so znanja in spretnosti za kakovostno opravljanje nalog sindikalnega zaupnika pridobili preko samoizobraževanja (87,8 %) in preko programov izobraževanj in usposabljanj (76,2 %) v okviru krovne organizacije, se strinja večina respondentov. Izražajo zadovoljstvo z informiranjem o ponudbi in izvajanjem izobraževanj in usposabljanj, ki jih organizira krovna organizacija sindikata SVIZ ter so zadovoljni z raznolikostjo ponudbe izobraževanj in usposabljanj. Pripravljeni so se udeleževati usposabljanj tudi izven delovnega časa in polovica vprašanih bi se izobraževanj udeleževala, tudi če ne bi bila brezplačna. Respondenti se strinjajo, da imajo sindikalni zaupniki pristojnosti in odgovornosti za samostojno sprejemanje odločitev ter da imajo dovolj informacij za kakovostno opravljanje sindikalnega dela. Ravno tako smo ugotovili, da opolnomočenje v celoti mediira učinek časovne komponente na zadovoljstvo s kakovostjo izobraževanj in usposabljanj v sklopu sindikata.
Končni sklep raziskave je, da je vseskozi potrebno nadgrajevati veščine in znanja sindikalnih zaupnikov preko izobraževanj in usposabljanj, ki jih izvaja krovna organizacija in tako krepiti vlogo sindikata in sindikalnega zaupnika v delovnem okolju. Naloga strokovne službe sindikata je sistematično in strateško načrtovati program izobraževanj in usposabljanj ter okrepiti mreženje in povezovanje s sorodnimi sindikalnimi organizacijami v tujini. Ključne besede: sindikat, sindikalni zaupnik, izobraževanje in usposabljanje, SVIZ Slovenije, kakovost storitev, zadovoljstvo, opolnomočenje Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 1248; Prenosov: 127
Celotno besedilo (2,08 MB) |
9. PROCES OPOLNOMOČENJA V ZDRAVSTVENI NEGIŽiga Novak, 2015, diplomsko delo Opis: Proces opolnomočenja v zdravstveni negi je način dela v zdravstveni negi, ki omogoča medicinskim sestram večjo učinkovitost pri delu ter posledično pripomore k dvigu samozavesti in večjemu občutku pripadnosti organizaciji, v kateri so medicinske sestre zaposlene. Z diplomskim delom smo želeli opisati in analizirati teoretična ozadja procesa opolnomočenja medicinskih sester v zdravstveni negi.
Raziskovalna metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela ter metodo analize in sinteze strokovne literature.
Rezultati: Ključni ugotovitvi diplomskega dela sta, da imajo prav strokovni vodje zdravstvene nege najpomembnejšo vlogo v procesu opolnomočenja, ter da ima tradicionalna podoba medicinskih sester močan vpliv na sodobni proces opolnomočenja, ki se je prav zaradi stanja v tedanji družbi, pričel nekoliko pozno. Ugotovili smo, da imajo pogosto strokovni vodje zdravstvene nege največjo odgovornost, da proces opolnomočenja na oddelku oziroma v organizaciji ne steče. Pomembno je, da vodilna mesta v zdravstveni negi zasedajo ustrezno izobražene medicinske sestre, z ustreznimi znanji s področja opolnomočenja v zdravstveni negi. Menimo, da so na sam proces opolnomočenja v zdravstveni negi odločilno vplivala gibanja za enakopravnost žensk na začetku prejšnjega stoletja.
Sklep: Ključnega pomena v procesu opolnomočenja v zdravstveni negi so enotnost zaposlenih ter vodstva zdravstvene nege, vizija uspeha, pripravljenost za spremembe ter pripravljenost prevzemanja odgovornosti. Proces opolnomočenja v zdravstveni negi pozitivno vpliva na delo medicinskih sester in posledično na dobrobit pacientov. Ključne besede: Zdravstvena nega, opolnomočenje, medicinska sestra, vodenje tima zdravstvene nege, strokovni vodja zdravstvene nege. Objavljeno v DKUM: 24.09.2015; Ogledov: 2527; Prenosov: 429
Celotno besedilo (530,24 KB) |
10. NAČELO PROSTOVOLJNOSTI V MEDIACIJIMartina Martinek, 2013, diplomsko delo Opis: Načelo prostovoljnosti ima v mediaciji eno osrednjih vlog, saj se nanaša tako na postopek, kakor tudi na osebe, ki sodelujejo v mediaciji. Prostovoljnost se razteza čez celotno mediacijo. Začne se s prostovoljnim začetkom oziroma pristopom k mediaciji, nadaljuje s prostovoljnim sprejemanjem vseh odločitev in konča s prostovoljno izvršitvijo dogovora ali odločitvijo o zaključku mediacije, ki ni prinesla želenih rezultatov. Načelo prostovoljnosti poleg prednosti, ki jih imajo samostojne odločitve, prinaša tudi odgovornost, ki je posledica teh odločitev. Ko je enkrat dogovor dosežen in sklenjen v predpisani obliki za njegovo veljavnost, predstavlja zavezujočo pogodbo z vsemi pravicami in obveznostmi, ki iz nje izhajajo. Ključne besede: mediacija, dogovor, priznavanje, izvršljivost, načelo prostovoljnosti alternativno reševanje sporov, opolnomočenje. Objavljeno v DKUM: 05.09.2013; Ogledov: 1914; Prenosov: 223
Celotno besedilo (580,88 KB) |