| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 66 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
61.
Poimenovanje predmetov, začetni glas in tvorjenje besed pri predšolskih otrocih
Klavdija Dolinar, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Poimenovaje predmetov, začetni glas in tvorjenje besed pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu predstavili razvoj govora, faze govornega razvoja, pojma pismenost in opismenjevanje, razvoj besednega zaklada, poslušanje in glasovno zavedanje. V drugem delu, t.i. empiričnem delu, smo želeli ugotoviti napredek pri prepoznavanju začetnega glasu in napredek v besednem zakladu pri otrocih starih 4–6 let v obdobju petih mesecev. Z uporabo deskriptivne metode in metode praktičnega dela smo ugotavljali razlike pri poimenovanju sličic, poimenovanju začetnega glasu in številu tvorjenih besed na določen začetni glas (npr. sličica jež, začetni glas »j«, tvorjenje besed; jabolko, jezik …) na neslučajnostnem vzorcu otrok starih 4–6 let. Pri prepoznavanju začetnega glasu se je v večini primerov izkazalo, da otrokom ne povzroča večjih težav. Pri tvorjenju besed pa so se kazale precejšnje razlike med posamezniki. Nekaj otrok je precej izstopalo tako po številu tvorjenih besed kot tudi po tem, da so bile nekatere tvorjene besede zahtevnejše. Nekaj otrok pa je imelo pri tvorjenju besed večje težave ali pa so bile tvorjene besede predvsem imena in predmeti, ki so bili tisti trenutek v okolici. Rezultati, ki smo jih pridobili, so pokazali, da se kaže napredek med prvim in drugim preverjanjem v razvoju govora in razvoju besednega zaklada. Pri nekaterih otrocih je bil napredek večji, pri drugih pa manjši.
Ključne besede: govorni razvoj, opismenjevanje, pismenost, poslušanje, besedni zaklad, glasovno zavedanje, začetni glas.
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 382; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

62.
Spremljanje napredka učencev prvega razreda v začetnem branju s pomočjo preizkusa pismenosti
Lea Plajnšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga v teoretičnem delu temelji na obravnavi branja in pisanja otrok/učencev v prvem razredu. Osredotočena je tako na povezavo med glasovnim zavedanjem in začetnim branjem, kot na začetno branje − temeljno veščino, ki jo otrok/učenec usvoji v prvem razredu.V nalogi je razloženo opismenjevanje, metode opismenjevanja in faze branja; opisano in pojasnjeno je, kako pri otroku/učencu razvijamo predbralne in predpisalne spretnosti. Sočasno z branjem se odvija tudi proces bralnega razumevanja, saj je pomembno, da otrok prebrano tudi razume. Predstavljeni so različni dejavniki, ki vplivajo na branje otroka, kot sta bralna motivacija in hitrost branja. Pomemben je tudi govorni razvoj otrok/učencev, zato je eno poglavje namenjeno samo temu. Ker se vedno več otrok srečuje s težavami pri branju, je v magistrsko nalogo vključeno tudi poglavje o tem, kje se težave pojavljajo, kako jih reševati in kakšne so vloge staršev in učitelja pri nudenju ustrezne pomoči otroku/učencu. Predstavljene so tudi štiri komunikacijske veščine. Preizkus pismenosti vključuje tudi pisanje, v zaključnem teoretičnem delu naloge je opisano pisanje otrok v prvem razredu. Empirični del temelji na spremljanju napredka učencev prvega razreda v začetnem branju s preizkusom pismenosti. Preučila sem razvoj branja učencev v dveh obdobjih, ob vstopu v šolo in po šestih mesecih učenja. Raziskava temelji na deskriptivni in kavzalno neeksperimentalni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Uporabila sem osnovno deskriptivno statistiko za odvisne vzorce, in sicer t-test. Raziskava temelji na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev petih osnovnih šol na območju Zavoda za šolstvo Maribor, ki obiskujejo prvi razred. Vzorec je obsegal okoli 260 učencev. Podatki so zbrani s testom znanja za učence prvega razreda. Ta test znanja je bil enak na začetku šolskega leta in kasneje v drugem preverjanju meseca aprila. Podatke sem nato obdelala s pomočjo programa SPSS.
Ključne besede: Branje, opismenjevanje, spretnosti, razumevanje, govorni razvoj, motivacija, komunikacijske sposobnosti, pisanje.
Objavljeno: 05.06.2018; Ogledov: 324; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (611,23 KB)

63.
Uporaba fonomimične metode v vrtcu in osnovni šoli
Kaja Krajnc, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu nas je zanimala uporaba fonomimične metode v vrtcu in osnovni šoli. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pismenost in opismenjevanje, nato pa smo se osredotočili na fonomimično metodo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 223 učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo v 1. in 2. razredu redne osnovne šole, ter vzgojiteljev v vrtcu v oddelkih drugega starostnega obdobja. Osredotočili smo se na ocene pedagoških delavcev o poznavanju in usposobljenosti za izvajanje fonomimične metode ter njenem vključevanju v vzgojno-izobraževalno delo. Ugotovili smo, da pedagoški delavci srednje dobro poznajo fonomimično metodo, so jo pa po lastnem mnenju najbolj spoznali ravno izven službe (s samoizobraževanjem, delavnicami …). Glede na ocene anketiranih smo ugotovili, da so tudi srednje dobro usposobljeni za izvajanje omenjene metode, izrazili pa so visoko stopnja strinjanja s trditvijo, da se želijo usposobiti oziroma izpopolniti svoje znanje za izvajanje fonomimične metode. Rezultati raziskave so pokazali, da učitelji razrednega pouka in vzgojitelji fonomimično metodo včasih vključujejo v svoje pedagoško delo. Z vključevanjem fonomimične metode pri otrocih najbolj spodbujajo razvoj artikulacije glasov in slušnega razločevanja, najmanj pa razvoj motorike. Glede na delovno mesto so anketirani ocenili, da učitelji razrednega pouka bolje poznajo fonomimično metodo, so bolje usposobljeni za njeno izvajanje in jo tudi v večji meri vključujejo v vzgojno-izobraževalno delo kot vzgojitelji.
Ključne besede: opismenjevanje, metode opismenjevanja, fonomimična metoda, vrtec, osnovna šola
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 281; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (4,85 MB)

64.
Vpliv spodbudnega in nespodbudnega okolja na znanje (predznanje) učencev na področju branja in pisanja ob vstopu v šolo
Daša Černigoj, 2019, magistrsko delo

Opis: V večjih mestih se osnovne šole nahajajo v različno spodbudnih okoljih, ki lahko pozitivno ali negativno vplivajo na otroke. Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali spodbudno oziroma nespodbudno okolje vpliva na predznanje oziroma znanje učencev na področju branja in pisanja ob vstopu v šolo. S tem namenom je bilo na dveh šolah v severovzhodni Sloveniji na začetku šolskega leta 2017/2018 izvedeno preverjanje, ki je bilo sestavljeno za potrebe preverjanja in preizkušanja pismenosti v prvih razredih. V teoretičnem delu naloge sta opisani poglavji o pismenosti in opismenjevanju samem, opisane pa so tudi vse štiri komunikacijske dejavnosti (poslušanje, govorjenje, branje, pisanje). V nadaljevanju je opredeljena tudi diferenciacija in individualizacija. V empiričnem delu je raziskano temeljno vprašanje magistrske naloge, ali okolje, iz katerega učenci prihajajo, vpliva na njihovo znanje/predznanje branja in pisanja ob vstopu v šolo. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja, le ta pa je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev prvih razredov šole, ki so prihajali iz spodbudnega okolja ter šole, ki je prihajala iz nespodbudnega okolja. Rezultati so predstavljeni s pomočjo tabel in grafov. Ti so pokazali, da spodbudno oziroma nespodbudno okolje vpliva na učenčevo predznanje branja in pisanja, saj so učenci, ki so prihajali iz spodbudnega okolja, pri reševanju preizkusa pismenosti dosegali boljše rezultate pri vseh nalogah testa znanja, kot učenci, ki so prihajali iz nespodbudnega okolja.
Ključne besede: Opismenjevanje, preizkus pismenosti, preverjanje predznanja, spodbudno in nespodbudno okolje, prvi razredi, branje, pisanje.
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 93; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

65.
Razvoj glasovnega zavedanja o rimah pri predšolskih otrocih
Katja Herga, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Razvoj glasovnega zavedanja o rimah pri predšolskih otrocih je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili temo opismenjevanja in pismenosti, posebno pozornost pa smo namenili glasovnemu zavedanju in rimam. V empiričnem delu smo predstavili in primerjali rezultate primerjalne in eksperimentalne skupine pri obeh preverjanjih. Praktični del, ki je bil pri naši raziskavi ključnega pomena, pa nam ponuja natančen pregled vaj oz. dejavnosti, ki smo jih izvajali v vrtcu. Pedagoški eksperiment, ki smo ga izvedli nam prikazuje pomembnost izvajanja vaj glasovnega zavedanja o rimah. Iz rezultatov je razvidno, da so vaje, ki smo jih izvajali pri eksperimentalni skupini vplivale na razvoj glasovnega zavedanja o rimah. Pri izvedbi prvega preverjanja so bili rezultati primerjalne in eksperimentalne skupine primerljivi – primerjalna je zbrala skupaj 87 pravilnih odgovorov, eksperimentalna pa 91. Pri drugem preverjanju pa je bilo pri eksperimentalni skupini moč opaziti velike razlike že v suverenosti podajanja odgovorov, prav tako pa je narastlo tudi število pravilnih odgovorov. Primerjalna skupina je tokrat podala 78 pravilnih odgovorov, eksperimentalna pa kar 125.
Ključne besede: predšolska vzgoja, jezik, opismenjevanje, glasovno zavedanje, rime
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 51; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

66.
Spremljanje napredka predšolskih otrok pri spontanem pisanju in pisanju po nareku
Anja Škrobar, 2019, diplomsko delo

Opis: Pisanje je poleg poslušanja, govorjenja in branja ena od komunikacijskih sposobnosti. Gre za spretnost, ki se ob pozitivnem vplivu okolja pojavi spontano. V predšolskem obdobju otroci skozi različne razvojne stopnje pisanja razvijajo predpisalne zmožnosti za poznejše učenje pisanja v prvih razredih osnovne šole. Opismenjevanje ne predstavlja zgolj učenja branja in pisanja, temveč k temu sodi še razvijanje tistih sposobnosti in spretnosti, ki do tega pripeljejo. Opismenjevanje torej ni vezano le na formalno izobraževanje, ampak se začenja že v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu so predstavljene tri komunikacijske sposobnosti, ki se pojavljajo v predšolskem obdobju (govorjenje, pisanje in poslušanje). Podrobno je predstavljeno pisanje, opredeljene so stopnje pisanja, spontano pisanje in pisanje po nareku. Eno poglavje je namenjeno tudi opismenjevanju, znotraj katerega so opisane predopismenjevalne spretnosti ter metode opismenjevanja. V empiričnem delu so predstavljeni in interpretirani rezultati vseh treh preverjanj za posameznega otroka. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja napredek pri pisanju predšolskih otrok v različnih časovnih obdobjih. Podatki so zbrani s kvantitativno tehniko, in sicer s strukturiranim opazovanjem. Na treh preverjanjih, ki so potekala v razmaku treh mesecev, so bile opazovane spontano zapisane besede, pri drugem delu se je otrokom narekovalo vnaprej določene besede ter opazovalo njihov zapis. Ugotovljen je napredek med posameznimi preverjanji, in sicer pri spontanem pisanju in tudi pri pisanju po nareku.
Ključne besede: pisanje, spontano pisanje, pisanje po nareku, opismenjevanje, napredek
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 95; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici