| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
51.
Vpliv predznanja na napredek pri začetnem branju v prvih razredih osnovne šole
Hana Krašovec Kumer, 2017, magistrsko delo

Opis: Otroci vstopajo v šolo z zelo različnim predznanjem na vseh področjih. Eno teh področij je tudi branje, ki se ga v sklopu opismenjevanja učijo prva tri leta, začnejo pa v prvem razredu osnovne šole. Branje je, kot navaja Pečjakova (1999), interakcija številnih procesov; procese pa določajo različne sposobnosti. Otroci tako vstopajo v šolo z različnim predznanjem branja ali pa ga sploh nimajo. Tako se poraja vprašanje ali je predznanje pogoj, da bodo ti otroci hitreje napredovali pri začetnem branju, ali ne. In prav to je problem, s katerim se želim skozi magistrsko nalogo ukvarjati. Kot navaja Grginičeva (2005) se otroci že v vrtcu ukvarjajo z dejavnostjo branja na različne načine in si s tem pridobivajo predznanje. Otroci v vrtcu spoznavajo simbole pisanega jezika, prepoznavajo, uživajo in se zabavajo ob nesmiselnih zgodbah, rimah, različnih glasovih in besednih igrah, šalah ter pri tem doživljajo zvočnost in ritem, razvijajo predbralne in predpisalne sposobnosti. Knjigo spoznavajo kot vir informacij; knjigo, strip tudi sami ustvarjajo (Grginič, 2005). Po tem bi lahko sklepali, da vsi otroci vstopijo v šolo z neko mero predznanja, vendar vsi vrtca ne obiskujejo. Upravičeno je torej raziskovati, ali je smiselno otroke spodbujati na področju branja že pred vstopom v šolo. Ali so otroci s predznanjem kasneje (po šestih mesecih) uspešnejši v času začetnega opismenjevanja na tem področju ali se zmožnosti branja izenačijo. Za lažje razumevanje empiričnega dela je v teoretičnem delu na začetku opisano, kaj je govorni razvoj, ker je le-ta zelo pomemben, da lahko o branju in opismenjevanju sploh govorimo. Skozi raziskovalne članke na tem področju so v teoriji opisana obdobja govornega razvoja, dejavniki govornega razvoja, kako poteka le-ta v zgodnjem otroštvu, kako je otrokov govorni razvoj povezan z njegovim spolom in izobrazbo staršev, na kakšne načine ga razvijamo in nazadnje je v teoretičnem delu opisano opismenjevanje z raziskovalnim člankom. Govorna kompetentnost malčkov in otrok kot napovednik zgodnje in kasnejše pismenosti. Ko je govorni razvoj otrok razložen, se v teoretičnem delu razloži še pomen pojmov predznanje in predopismenjevanje. Velik pomen ima razlaga dekodiranja; od vprašanja, kaj sploh je dekodiranje, do tega, kako pride pri učencih do prepoznavanja daljših enot. Nadaljuje se s konceptom triletnega opismenjevanja v osnovnih šolah in s pomočjo knjige avtorjev Kordigel in Saksida (1999) je razloženo, zakaj je triletno opismenjevanje v osnovni šoli tako pomembno. V teoriji pa se dotakne tudi prenove bele knjige (2011). Poglavja v teoretičnem delu si sledijo, kot si dejansko sledijo v človekovem razvoju. Do tu je govora o predšolskih otrocih, ko pa se v šoli začne opismenjevanje, pa lahko sčasoma že govorimo o bralnem razumevanju, zato je na tem mestu predstavljen še raziskovalni članek, ki govori o tem. Tako teorija privede do bralnih stopenj, ki so razložene in opisane s pomočjo različnih avtorjev, katerim je vsem skupno, da opisujejo stopnjevanje branja od predšolskega obdobja, ko otroci še ne berejo sami, do učinkovitega branja v zadnjih razredih osnovne šole ali v srednjih šolah. Empiričen del je namenjen raziskavi temeljnega vprašanja naloge, ali torej predznanje učencev vpliva na napredek pri začetnem branju. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja – metoda bivariantne regresije, preučuje se namreč vpliv predznanja na končni rezultat. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev petih osnovnih šol na področju Zavoda za šolstvo Maribor. Podatke smo zbrali s pomočjo testa znanja za učence prvih razredov. Enak test znanja so isti učenci dobili na začetku šolskega leta in v mesecu aprilu istega šolskega leta. Podatki so bili računalniško obdelani s programom za statistično obdelavo podatkov SPSS.
Ključne besede: predznanje, branje, začetno branje, bralno razumevanje, opismenjevanje
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 504; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

52.
Zmožnost zaznave začetnih glasov v besedah in prepoznavanja črk predšolskih otrok
Klavdija Sivec, 2017, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu Zmožnost zaznave začetnih glasov v besedah in prepoznavanja črk predšolskih otrok smo v teoretičnem delu najprej predstavili govorni razvoj, saj je govor najosnovnejša oblika komunikacije. Nato preidemo na povezanost govornega razvoja s pismenostjo, začetno opismenjevanje, razvoj predbralnih in predpisalnih sposobnosti in spretnosti, zaznavne sposobnosti, družinsko branje in na koncu še na dejavnosti za razvijanje opismenjevanja. V drugem delu, tako imenovanem empiričnem delu, je bil namen ugotoviti napredek zaznavanja začetnega glasu in prepoznavanja črk v časovnem obdobju šestih mesecev. Glavni namen je bil ugotoviti napredek fonološkega zavedanja in prepoznavanja črk pri predšolskih otrocih. Ugotovili smo, da otrokovo zaznavanje začetnega glasu in prepoznavanje črk napreduje v času šestih mesecev. Pri nekaterih otrocih je ta napredek hitrejši kot pri drugih. Pri drugem preverjanju so otroci večinoma pravilno zaznali več kot polovico začetnih glasov. Prav tako se je pokazal napredek pri prepoznavanju črk.
Ključne besede: govorni razvoj, začetno opismenjevanje, zaznavne sposobnosti, začetni glas, prepoznavanje črk
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 374; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (886,56 KB)

53.
Individualni napredek učencev pri pisanju zgodbe ob sliki med drugim in tretjim razredom
Janja Kobale, 2017, magistrsko delo

Opis: V prvem triletju osnovne šole je izobraževalni proces pri pouku slovenščine vezan na proces opismenjevanja. Za tak proces pa moramo razvijati komunikacijske spretnosti, ki se jih ljudje učimo celo življenje. Gre za nepretrgan proces, ki se začenja že pred formalnim začetkom šolanja in traja do funkcionalne pismenosti človeka. Ta cilj nekateri dosežejo že po nekaj letih šolanja, drugi nikoli. Kot novorojenčki smo najprej sposobni le poslušati, kasneje govoriti, ko pa začnemo s šolanjem, se naučimo tudi brati in pisati. V šolo učenci vstopijo z različnimi predznanji, na kar mora biti učitelj pripravljen. Ugotoviti mora, kje nadaljevati z učenčevim razvojem pisalnih oz. bralnih zmožnosti. Za usvojitev pisanja in branja je potrebne veliko vaje, motivacije in učenčevega interesa. Ko učenci usvojijo tehniko pisanja, jih pričnemo spodbujati h kreativnemu pisanju, kar pomeni, da ob večji ali manjši predhodni pripravi z učiteljem, pišejo samostojno. Ena izmed oblik samostojnega pisanja je tudi opis slike. To učenci predstavijo v pripovedi, na podlagi slike je ustvarjeno novo besedilo. Besedno ustvarjalnejši učenci pišejo daljše povedi, zapisujejo več zloženih povedi, uporabljajo več kakovostnih pridevnikov. V svojem empiričnem delu sem raziskovala individualni napredek učencev ob pisanju opisa slike med drugim in tretjim razredom iz količinskega vidika, torej števila besed, povedi, povprečje besed v povedih. Raziskava je bila izvedena na petih mariborskih osnovnih šolah med istimi učenci. Dobili so nalogo, da napišejo besedilo ob dani ilustraciji. Raziskovala sem, ali so pri drugem preverjanju pokazali napredek enoletnega utrjevanja pisanja. Uporabila sem deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Na podlagi rezultatov sem ugotovila individualni napredek otrok. Preverjanje učencev je potekalo dvakrat, meseca maja 2013 in maja 2014, instrumentarij je bil enak, saj sem lahko le na ta način merila napredek.
Ključne besede: opismenjevanje, pisanje, količinski vidik, zgodba, individualni napredek
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 465; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

54.
Zmožnost risanja kroga pri otrocih starih od 4 do 6 let
Katja Velički, 2017, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu z naslovom Zmožnost risanja kroga pri otrocih starih od 4 do 6 let smo v teoretičnem delu podrobneje predstavili pojem grafomotorike, pomen motoričnega razvoja na razvoj grafomotorike, stopnje grafomotoričnega razvoja, dejavnosti, s katerimi lahko razvijamo grafomotoriko, pravilne in nepravilne prijeme pisal ter razvoj orientacije in kroga. Predstavili smo tudi opismenjevanje in porajajočo se pismenost v predšolski dobi. V empiričnem delu smo s pomočjo vaj risanja krogov ugotavljali, ali se pri otrocih starih od 4 do 6 let, v obdobju sedmih mesecev, pokaže napredek pri risanju sklenitve krogov, začetku risanja krogov, v smeri risanja krogov, pri razmikih v nizu krogov, velikosti narisanih krogov na A3 formatu, prijemu voščenke in flomastra ter pri orientaciji na A3 formatu. Vzorec je predstavljal otroke iz mariborskega vrtca. Izpolnjene vaje risanja krogov smo dobili od šestnajstih otrok. V tem delu smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo. Pridobljeni rezultati so nam pokazali, da se je grafomotorika v obdobju sedmih mesecev pri otrocih starih od 4 do 6 let izboljšala, še posebej se je izboljšala orientacija. Rezultati so nam pokazali, da so tako mlajši kot starejši otroci na isti stopnji grafomotorike, in sicer med četrtim in šestim letom starosti. Starost ni vplivala na risanje sklenitve krogov, začetka risanja krogov, smeri risanja krogov ali na velikost narisanih krogov. Dobili smo tudi rezultate, ki so nam pokazali, da otroci flomaster držijo z različnimi prijemi ter da voščenke ne držijo pravilno.
Ključne besede: grafomotorika, krog, orientacija, drža pisal, otrok, začetno opismenjevanje
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 543; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

55.
Vpliv socialne komunikacije na branje in pisanje učencev osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
Mateja Bališ, 2017, magistrsko delo

Opis: Z rojstvom vsak človek vstopi v svet socializacije in komunikacije, ki sta temeljni za delovanje v družbenem okolju. Človek v svojem socialnem okolju ne more delovati brez sporočanja svojih misli, opažanj in mnenj, torej brez komuniciranja z drugimi ljudmi. Socializacija vsakega posameznika je proces, v katerem človek postaja družbeno bitje. V socialno osebo se posameznik razvija od rojstva pa vse do konca življenja. Pri tem so najpomembnejši trije dejavniki: družina, šola in prijatelji. V zaključnem delu so obravnavani učenci s posebnimi potrebami, natančneje otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju in avtističnimi motnjami ter otroci z lažjimi duševnimi motnjami, za katere je značilno, da imajo motnje na področju socializacije in komunikacije. V magistrski nalogi smo predstavili socialno komunikacijo učencev osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, ki smo jo v povezavi z učnimi cilji prilagojenega programa te šole uporabili pri interpretaciji rezultatov preizkusov, ki so jih pisali učenci. Raziskava temelji na štirih učencih s posebnimi potrebami, ki obiskujejo peti razred osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. Na podlagi nestrukturiranega opazovanja vedenja obravnavanih učencev ugotavljamo, da se njihovo druženje, vključevanje v družbo in njihovo delovanje v njej odraža na učnih dosežkih bralnega razumevanja, pravopisnega znanja in opismenjevanja. Ti rezultati so odraz sporazumevanja učencev v socialnem okolju in odraz razvitosti njihovih komunikacijskih spretnosti.
Ključne besede: socializacija, komunikacija, motnje v duševnem razvoju, avtizem, bralno razumevanje, opismenjevanje, pravopis
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 287; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (8,03 MB)

56.
Individualni napredek v določenih osnovah pisanja
Sandra Dervarič, 2017, diplomsko delo

Opis: Opismenjevanje je proces, s katerim se enkrat v življenju sreča vsak človek. Največkrat se s tem sreča človek v predšolskem obdobju, pred vstopom v šolo pa pride do formalne pismenosti. Prvi motivatorji in spodbudniki otroka v procesu opismenjevanja so vsekakor starši oz. skrbniki. Otrok jih opazuje in vpija, kot goba. Prav tako tudi v vrtcu vzgojiteljice z različnimi vajami in igrami spodbujajo te sposobnosti. Zato sem se v diplomski nalogi želela prepričati, ali predvaje po vzoru metode montessori vplivajo na predpisalne spretnosti. V teoretičnem delu smo predstavili področje motorike in grafomotorike. Predstavili smo pojem osnove pisanja, kjer smo omenili pravilno držo telesa pri pisanju. V empiričnem delu nas je zanimalo, ali predvaje po vzoru metode montessori vplivajo na individualni napredek v določenih osnovah pisanja. Izvedeno je bilo testiranje v obdobju dveh mesecev. Otroke smo ocenili glede na sposobnosti risanja kroga, romba, vodoravnih in navpičnih črt, in to na začetku in na koncu testiranja.
Ključne besede: opismenjevanje, pisanje, osnove pisanja, vaje po metodi montessori, drža pisala
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 283; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

57.
Zmožnost glasovnega zavedanja o rimah pri dve- in triletnih otrocih v zasebnem varstvu in javnem vrtcu
Ines Dorner, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zmožnost glasovnega zavedanja o rimah pri dve- in triletnih otrocih v zasebnem in javnem vrtcu smo predstavili dve obliki vzgojno-izobraževalnih zavodov – javni vrtec in zasebni vrtec – ter opisali razvoj govora in proces opismenjevanja s poudarkom na glasovnem zavedanju. Izpostavili smo eno od začetnih stopenj glasovnega zavedanja – rime in aliteracije. V drugem delu je predstavljen empirični del, katerega namen je bil raziskati in ugotoviti, ali otroci v obdobju treh mesecev napredujejo na področju rim v glasovnem zavedanju (vsak zase in vsi skupaj). Zanimalo nas je še, ali obstajajo razlike v rezultatih med otroki, ki obiskujejo javni vrtec, in otroki, ki obiskujejo zasebno varstvo. Hkrati smo preverili, ali obstajajo razlike med spoloma, ne glede na vrsto institucije, ki jo obiskujejo. Na podlagi odgovorov otrok in njihovega znanja smo rezultate interpretirali. Ugotovili smo, da je večina otrok v obdobju treh mesecev napredovala. Pri nekaterih je bil napredek večji, pri nekaterih manjši, pokazalo pa se je tudi, da ga pri vseh otrocih ni bilo. Prav tako smo ugotovili, da razlike med otroki iz javnega in zasebnega vrtca obstajajo. V naši raziskavi se je pokazalo, da so deklice uspešnejše od dečkov.
Ključne besede: javni vrtec, zasebni vrtec, razvoj govora, opismenjevanje, glasovno zavedanje, rime  
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 469; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

58.
Pisanje nareka v 3. razredu osnovne šole v pomurski regiji
Jasmina Ritonja, 2018, magistrsko delo

Opis: Učitelji, ki poučujejo v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju devetletne osnovne šole, se poslužujejo komunikacijskega modela poučevanja, katerega končni rezultat je praktično in ustvarjalno obvladovanje komunikacijskih dejavnosti. Doseganje pravopisnih zmožnosti učencev lahko preverjamo na različne načine, med enega izmed njih sodi tudi pisanje nareka. S pomočjo nareka učitelj preveri pravopisno zmožnost učencev, hkrati pa pridobi vpogled v sposobnost branja in pisanja, kar mu daje smernice za nadaljnje delo s posamezniki v razredu. Glavni namen našega raziskovanja je s pisanjem narekov preveriti pravopisno zmožnost učencev 3. razreda v eni izmed pomurskih osnovnih šol. V teoretičnem izhodišču magistrskega dela so opredeljeni proces opismenjevanja in komunikacijske sposobnosti, med katerimi smo izpostavili poslušanje, branje in pisanje. Predstavili smo tudi motnje pri branju in pisanju. Posebno pozornost smo namenili opredelitvi nareka, predstavitvi pisanja nareka, pravopisu in ciljem pravopisnih zmožnosti za 1. vzgojno-izobraževalno obdobje. V sklopu empirične raziskave magistrskega dela smo s pisanjem narekov učencev 3. razreda izbrane osnovne šole v pomurski regiji preverjali pravopisne zmožnosti učencev. Preverjanje pisanja nareka smo izvajali dvakrat, saj smo pridobljene rezultate obeh preverjanj primerjali med seboj.
Ključne besede: opismenjevanje, poslušanje, branje, pisanje, pisanje nareka, pravopis, cilji pravopisne zmožnosti
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 439; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (914,90 KB)

59.
Preverjanje pismenosti prvošolcev pred in po obravnavi črk
Dragana Vasić, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na preverjanje pismenosti prvošolcev pred in po obravnavi črk. V teoretičnem delu so predstavljene sporazumevalne dejavnosti, in sicer spretnost poslušanja, govorjenja, branja in pisanja. Človek najprej posluša, nato se nauči govoriti, potem pa še brati in pisati. Poslušanje je temelj za razvoj naslednjih treh spretnosti. Govorjenja se otrok nauči s pomočjo poslušanja. Branja in pisanja se uči nevede, že v predšolskem obdobju. V prvem razredu osnovne šole se začne proces opismenjevanja, tj. poučevanje branja in pisanja. Opismenjevanje poteka sistematično ter prosto s spodbujanjem prostega branje in pisanja. Vse štiri sporazumevalne dejavnosti so ključne za doseganje spretnosti branja in pisanja. V teoretičnem delu so zajeti tudi učni cilji iz učnega načrta za slovenščino, ki se uresničujejo pri razvoju sporazumevalnih veščin. Razvoj veščin ne poteka samo pri pouku slovenščine, ampak se tudi povezuje in širi med druge predmete v šoli. V empiričnem delu je bil namen raziskave preizkus pismenosti prvošolcev, da bi ugotovili napredek znanja pismenosti pred in po obravnavi črk. Poudarek preizkusa je bil na glaskovanju in pisanju besed po težavnosti. S pomočjo pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da se je znanje glaskovanja in pisanja po obravnavi črk od prvega do drugega preizkusa povečalo. V raziskavi je sodelovalo 5 mariborskih osnovnih šol. Oba preizkusa preverjanja pismenosti je rešilo 191 učencev.
Ključne besede: sporazumevalne dejavnosti, poslušanje, govorjenje, branje, pisanje, opismenjevanje, preizkus pismenosti
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 298; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

60.
Kamišibaj, prilagojen slepm in slabovidnim otrokom
Mihaela Škof, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Kamišibaj, prilagojen slepim in slabovidnim otrokom je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vid ter okvare in bolezni vida, razvoj in obravnavo slepih in slabovidnih otrok v vzgoji in izobraževanju, čutno zaznavo pri slepih in slabovidnih otrocih, tipne slikanice in tipne tehnike ter nazadnje še kamišibaj, kako ga uporabljamo in kako ga izdelamo. V praktičnem delu smo izdelali avtorski kamišibaj in tipno slikanico z avtorsko zgodbo, ki smo ju prilagodili slepim in slabovidnim otrokom. Glede na to, da je kamišibaj v Sloveniji še precej neznana oblika pripovedovanja pravljic, sploh za slepe in slabovidne, smo se odločili, da ga podrobneje spoznamo in z njim seznanimo tudi slepe in slabovidne otroke. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobiti pripomočka za zgodnje opismenjevanje v brajici ter urjenje tipa in vida slepih in slabovidnih otrok. Na centru IRIS (Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne) smo preverili uporabnost obeh pripomočkov v praksi. Oba pripomočka smo evalvirali na osnovi strukturiranega opazovanja in preverili ustreznost po merilih oblikovanja tipnih prikazov s pomočjo ocenjevalne lestvice. Na podlagi le-te smo ugotovili, da so bile pri obeh pripomočkih upoštevane tipne zakonitosti, in prišli do sklepa, da sta tako tipanka kot kamišibaj kakovostna, funkcionalna in primerno oblikovana za slepe in slabovidne otroke. Z njima slepi in slabovidni pridobijo nova pripomočka za urjenje tipa in vida, hkrati pa s kamišibajem tudi novo obliko izražanja in povezovanja med slepimi ter slabovidnimi otroki.
Ključne besede: kamišibaj, tipna slikanica (tipanka), slepi in slabovidni otroci, didaktični pripomočki, zgodnje opismenjevanje, brajica
Objavljeno: 30.01.2018; Ogledov: 628; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (5,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici