| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
41.
Plesni prispevek k projektu Porajajoča se pismenost v vrtcu/Razvoj zgodnje pismenosti v predšolskem obdobju
Metka Vernik, 2016, diplomsko delo

Opis: Na osnovi načrtovanega projekta Porajajoča se pismenost v vrtcu/Razvoj zgodnje pismenosti v predšolskem obdobju smo v teoretičnem delu diplomske naloge opredelili začetno opismenjevanje. V izhodiščih za plesne dejavnosti v predšolskem obdobju smo opisali gibalni in plesni razvoj predšolskega otroka ter ustvarjanje in učenje skozi gibanje. Pri načrtovanju gibalno-plesnih dejavnosti vzgojitelji upoštevajo cilje, načela, oblike in metode, zato so predstavljeni v diplomski nalogi. Razvoj in spodbujanje ustvarjalnosti, naloge vzgojitelja in vpliv ustvarjalnega giba na otroke ter ples v povezavi z drugimi področji Kurikuluma smo opisali v poglavju Plesna vzgoja in ustvarjalni gib. V praktičnem delu smo predstavili in opisali projektno delo, ob čemer smo poudarili plesno dramatizacijo, ki smo jo izvedli z otroki, v starosti od 4 do 5 let, v vrtcu Jadvige Golež Maribor. Zapisali smo analizo vseh dejavnosti in evalvacijo plesne dramatizacije. Dejavnosti različnih področij Kurikula so bile usmerjene v ustvarjalni gib. Predvidevamo, da se otroci s pomočjo te metode lažje opismenjujejo. Z razvijanjem komunikacijskih dejavnosti, ki smo jih povezovali z dejavnostmi z različnih področij, smo razvijali otrokove predbralne in predpisalne sposobnosti.
Ključne besede: plesna vzgoja, področja Kurikula, začetno opismenjevanje, ustvarjalni gib, plesna dramatizacija.
Objavljeno: 04.05.2016; Ogledov: 545; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

42.
KVANTITATIVNI VIDIK PISANJA ZGODBE UČENCEV 1. RAZREDA
Vesna Krautberger, 2016, diplomsko delo

Opis: Govoriti, brati in pisati se ljudje učimo vse življenje. Ob rojstvu smo najprej sposobni zgolj poslušati. Kot dojenček komuniciramo z jokom. S starostjo nekaj tednov začnemo spuščati zvoke, s katerimi sporočamo, kaj želimo. Do enega leta sporočamo svoje želje in potrebe z različnimi glasovi in s telesnimi gibi. Med prvim in drugim letom starosti začnemo izgovarjati prve besede in preproste povedi. Do šestega leta že znamo pripovedovati preproste zgodbe. Ko otrok vstopi v šolo, je njegovo znanje branja in pisanja različno. Učitelj s pomočjo bralnih in pisalnih stopenj ugotovi predznanje, da ve, kje nadaljevati z učenčevim razvojem bralnih in pisalnih zmožnosti. Potrebno je veliko truda, vaje, motivacije, da je pot do uspešnega branja in pisanja uspešna. Na začetku učenci tvorijo preproste enostavčne povedi, ko pa obogatijo besedni zaklad, začnejo pogosteje tvoriti zložene povedi. V empiričnem delu naloge sem preverjala kvantitativni vidik pisanja zgodbe učencev 1. razreda na petih mariborskih osnovnih šolah. Preverila sem, koliko enostavčnih povedi je v izdelku, koliko besed vsebuje enostavčna poved, koliko je zloženih povedi v izdelku in koliko je besed na zloženo poved. Preverila sem tudi učenčev napredek glede na nivo pisanja. S preverjanjem kvantitativnega vidika sem z deskriptivno in s kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovala, kakšen je napredek učencev v razmahu treh mesecev. Preverjanje je bilo izvedeno dvakrat, pri čemer je bil instrumentarij enak. Le tako lahko govorimo o napredku
Ključne besede: govorjenje, opismenjevanje, pisanje, enostavčna poved, zložena poved, branje.
Objavljeno: 06.06.2016; Ogledov: 562; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

43.
MLADOSTNIKI IN OSEBNE FINANCE - PREHOD V FINANČNO SAMOSTOJNOST
Mihaela Kotnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V obdobju mladostništva se oseba pripravlja na samostojnost. Ko posameznik odraste, se sooči z zahtevo po učinkovitem upravljanju z osebnimi financami. Po 15. letu starosti potrebuje mladostnik ustrezna znanja o učinkovitem ravnanju z lastnimi finančnimi sredstvi in možnost praktičnih izkušenj, da se bo lahko učinkovito pripravil na obdobje samostojnosti. V raziskavi nas je zanimalo, kakšna je stopnja finančne pismenosti mladostnikov in na kakšni ravni je ponudba finančnega opismenjevanja mladostnikov. Ugotovitve kažejo, da je finančna pismenost mladostnikov na nizki ravni in da bi morali na področju finančnega opismenjevanja v Sloveniji še veliko postoriti.
Ključne besede: mladostnik, osebne finance, finančna pismenost, finančno opismenjevanje
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 339; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

44.
JEZIKOVNA IN BRALNA PISMENOST, NAČINI SPODBUJANJA IN POMOČI
Suzana Šafarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Devetletna osnovna šola je prinesla veliko sprememb v osnovno izobraževanje, kar se kaže predvsem v ogromnih količinah informacij, ki naj bi jih učenci usvojili. Ob tem je osnovna šola razdvojena med vzgojnimi in izobraževalnimi vsebinami. Kot posledica teh sprememb se izgublja pomembnost razvijanja temeljnih sposobnosti, med katere spadata opismenjevanje in bralna pismenost. Pismenost je bila v preteklosti dobrina in privilegij določenih družbenih slojev. Le izbranci so se lahko učili branja in pisanja, ki jim je omogočalo ali utrjevalo družbeni položaj in manj manipulacije z njihovim življenjem. Danes pa sta to temeljni orodji za delovanje vsakega posameznika. Danes skoraj ni možno preživeti dneva, ne da bi se srečali z različnimi oblikami pismenosti: jutranjimi novicami v časopisu, imeni ulic ali drugimi znaki in obvestili na ulici, neizogibnim branjem in pisanjem na delovnem mestu, branjem in pisanjem za potrebe družinskega življenja, lastnega prostega časa ter družbenega udejstvovanja. Poleg različnih vsebin se pojavljajo tudi različne oblike in metode za rabo branja in pisanja, ki so podprte z najnovejšimi tehnologijami, ki se jih že najmlajši naučijo obvladovati. Računalniki, telefoni, bankomati, gospodinjski stroji ipd. so del našega vsakdanjika. Iz tega lahko sklepamo, da pomen pismenosti tako za posameznika kot družbo nenehno narašča. Diplomska naloga podrobneje predstavlja branje, razvojne teorije branja in opismenjevanje, motnje v razvoju opismenjevanja in vpliv različnih dejavnikov na le-te. V drugem delu naloge se osredotoča predvsem na odkrivanje specifičnih učnih težav ob zaključku 3. razreda (opismenjevanja) s pomočjo diagnostičnega nareka in testa branja ter povezava le-teh z oceno pri slovenščini v kasnejšem obdobju.
Ključne besede: bralna pismenost, branje, opismenjevanje, motnje branja, diagnostični narek, test branja, specifične učne težave
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 650; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (825,20 KB)

45.
ZGODNJE IZKUŠNJE Z LITERATURO IN OTROKOVA USPEŠNOST PRI MATERINŠČINI
Maja Cizerl, 2016, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge z naslovom Zgodnje izkušnje z literaturo in otrokova uspešnost pri materinščini je ugotoviti, kako zgodnje izkušnje z literaturo kasneje vplivajo na otrokovo uspešnost pri opismenjevanju. Predvideno je, da literarnoestetsko stimulativno okolje pozitivno vpliva na razvoj jezikovne kompetence, literarnorecepcijskih zmožnosti in pismenosti. V teoretičnem delu diplomske naloge smo najprej opredelili pismenost in spregovorili o zgodnji pismenosti, govorni kompetenci in razvoju recepcijskih zmožnosti. Spregovorili smo o povezavi med opismenjevanjem, govornim razvojem in predhodnimi izkušnjami z literaturo. Opredelili smo tudi družinsko pismenost in znotraj družinske pismenosti pisali o vplivu družine na pismenost otrok, literarnoestetsko stimulativnem okolju, motivaciji otrok za branje, družinskem branju in njihovih dejavnostih ob branju ter vplivu televizije in drugih medijev. Na koncu teoretičnega dela smo spregovorili še o vlogi vrtca. Empirični del diplomske naloge vsebuje rezultate raziskave, ki smo jih dobili s pomočjo kvalitativne metode raziskovanja. Do rezultatov smo prišli s pomočjo polstrukturiranega intervjuja učencev, poročil učiteljice in pisem staršev. Raziskava je razdeljena na tri dele. V prvem delu raziskave smo intervjuvali 16 učencev 2. razreda osnovne šole. Ugotovljeno je bilo, da so bili vsi učenci v predšolskem obdobju deležni branja in imajo doma zaloge pravljic, veliko učencev pa je skupno branje s starši nadaljevalo tudi v osnovni šoli. Rezultati so pokazali, da je večina učencev začela brati in pisati pri 6. letih, pred vstopom v šolo, česar jih je naučila mama. Skoraj vsem se je opismenjevanje zdelo težko. V drugem delu raziskave smo za mnenje povprašali učiteljico in rezultati so pokazali, da ima večina tistih učencev, ki prihajajo iz stimulativnega okolja, boljše bralne in pisalne zmožnosti ter dobro govorno kompetenco. V tretjem delu so na vprašanja odgovorili starši in odgovore zajeli v pismo. Ugotovljeno je bilo, da se vsi starši zavedajo pomembnosti branja in poskušajo v branje usmerjati tudi svoje otroke. Rezultati so pokazali, da otroci tistih staršev, ki so jim v otroštvu pogosto brali, tudi sami radi berejo.
Ključne besede: zgodnja pismenost, opismenjevanje, govorna kompetenca, branje
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 321; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

46.
VPLIV UTRJEVANJA PISNIH ZMOŽNOSTI UČENCEV NA PISANJE NAREKA V 3. RAZREDU
Lana Čavka, 2016, diplomsko delo

Opis: Začetnemu opismenjevanju, tj. učenju branja in pisanja, je namenjeno celotno prvo triletje osnovne šole. V prvem in drugem razredu učenci tehniko pisanjausvajajo, v tretjem razredu pa jo izboljšujejo in utrjujejo. Pisanje je zapletena in zahtevna miselna dejavnost, ki je povezana z motoriko in vidom. V prvih letih šolanja je poslušanje najpomembnejši vir pridobivanja znanja. Narek je dejavnost, ki se vedno povezuje z začetnim pisanjem, obenem pa je pomembna strategija za razvoj razlikujočegaposlušanja. S pomočjo nareka lahko preverjamo pisne zmožnosti učencev ter njihov napredek na določenih področjih. V teoretičnem delu diplomskega dela sem predstavila opismenjevanje, poslušanje, grafomotorični razvoj in motnje, osnove pisanja, uvajanje v pisanje, učenje pisanja in narek. V empiričnem delu sem v obliki tabel in grafov predstavila napake, ki so jih naredili učenci tretjega razreda osnovne šole pri dveh preverjanjih pisanja nareka.
Ključne besede: opismenjevanje, pisanje, poslušanje, grafomotorika, narek
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 757; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

47.
Kartografsko opismenjevanje na primarni stopnji izobraževanja
Tina Hojnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Kartografsko opismenjevanje na primarni stopnji izobraževanja opozarjamo na pomen kartografske pismenosti, ki je del splošne pismenosti in eden osnovnih izobraževalnih ciljev tako pri nas kot v tujini. V teoretičnem delu je bil opravljen obsežen pregled znanstvenih ugotovitev s področja kartografskega opismenjevanja, prostorskih predstav, kartografskih pripomočkov in s tovrstno tematiko povezano informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT). Raziskovalni del naloge je bil namenjen analizi in predstavitvi zastopanosti kartografskega opismenjevanja v izbranih učnih načrtih na primarni stopnji obveznega izobraževanja pri nas, na Hrvaškem in v Angliji. Opravili smo tudi primerjalno analizo kartografskega gradiva v izbranih učbenikih in delovnih zvezkih predmetov spoznavanje okolja in družba. V empiričnem delu naloge smo predstavili, kako učitelji razrednega pouka pri nas kartografsko opismenjevanje uresničujejo v izobraževalni praksi. Raziskava je bila opravljena na samostojnem vzorcu učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo predmeta spoznavanje okolja in družba. Ugotavljamo, da se snovalci učnih načrtov zavedajo pomembnosti kartografske pismenosti, vendar tovrstne vsebine pri nas uvajajo (pre)pozno. Kartografsko gradivo je v analiziranem izbranem učbeniškem gradivu prilagojeno ciljni starostni stopnji učencev, a je v večini pomanjkljivo opremljeno z legendami, merilom, mrežo, datumi, viri in označenostjo severa. Iz pridobljenih rezultatov empirične raziskave ugotavljamo, da učitelji razrednega pouka razumejo potrebo učencev po kartografski pismenosti, vendar si kljub dobrim ocenam lastne usposobljenosti za poučevanje kartografskega opismenjevanja in vključenosti obravnavanih vsebin v učne načrte ter v pripadajoče učbeniško gradivo, želijo dodatnih izobraževanj. Za uresničevanje ciljev kartografskega opismenjevanja poznajo in tudi uporabljajo raznolike učne pristope, kartografske pripomočke in IKT-je.
Ključne besede: kartografsko opismenjevanje, primerjalna analiza, učni načrti, učbeniki, osnovna šola
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 650; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

48.
Začetno branje ob didaktičnih igrah
Vesna Rošer, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na branju. Osredotočeno je predvsem na začetno branje. V magistrskem delu je najprej opredeljeno samo branje, faze branja in opismenjevanja. Vključuje spretnosti, ki jih mora otrok razviti še preden prične s samostojnim branjem. Velik poudarek je namenjen staršem in učiteljem, ki imajo pomembno vlogo pri otrokovem začetnem branju. Pri tem je pomembno pripovedovanje otroku, spodbudno okolje, ki spodbuja osnove branja in pisanja ter upoštevanje individualizacije in diferenciacije. Predstavljeno je, kako pomagati otroku pri težavah in motnjah z branjem ter pisanjem. Naštete so nekatere metode in tehnike, ki so namenjene odpravljanju teh težav. Zaradi aktualnosti današnjih medijev je zajeto tudi vplivanje televizije in risank na otrokovo branje. V zadnjem delu so predstavljene in naštete nekatere didaktične igre, ki pripomorejo k uspešnejšemu branju. Poleg tega so zajeta tudi nekatera didaktična gradiva, ki jih uporabljajo učitelji in so jim v veliko pomoč pri poučevanju v osnovni šoli, hkrati pa vsebujejo še igre, primerne razvojni stopnji otrok ter so namenjene tako branju kot pisanju. Navedeni so še nekateri didaktični pripomočki, s katerimi si lahko otroci pomagajo pri branju, poleg tega pa se ob njih hkrati zabavajo. V empiričnem delu nas je zanimalo, katere didaktične igre učitelji uporabljajo, kako jih vključujejo v pouk ter kakšne so pomanjkljivosti le-teh. Zanimalo nas je tudi, katere težave pri začetnem branju učencev učitelji najpogosteje zaznajo. Primerjala smo odgovore učiteljev prve triade v osnovnih šolah.
Ključne besede: branje, opismenjevanje, vloga staršev, didaktične igre, didaktična gradiva
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1057; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

49.
Zmožnejši bralci in pisci besedil v prvem razredu osnovne šole
Katarina Grom, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek se osredotoča na ugotavljanje bralnih in pisnih zmožnosti prvošolcev na začetku in koncu šolskega leta ter na uvedbo modela preizkusa za Cankarjevo tekmovanje. Cilj raziskave je bil izdelati model za Cankarjevo tekmovanje otrok prvega razreda ter podati ugotovitev, ali so se prvošolci sposobni udeležiti tovrstnega tekmovanja. Raziskava na vzorcu 55 otrok poda ključne ugotovitve o zmožnostih otrok začetnega branja in pisanja ter potrdi, da so zmožnejši učenci na področju branja in pisanja že v prvem razredu sposobni uspešno reševati naloge Cankarjevega tekmovanja (do te raziskave so se Cankarjevega tekmovanja praviloma udeleževali šele v drugem razredu).
Ključne besede: opismenjevanje, prvi razred osnovne šole, zmožnejši bralci in pisci, tekmovanja
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 309; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (172,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

50.
Glasovno zavedanje v prvem razredu
Dušanka Brumen, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Učenci se začnejo neformalno opismenjevati že v predšolski dobi, načrtno in sistematično pa se opismenjevanje nadaljuje v šoli in poteka do konca tretjega razreda. Pri tem ima odločilno vlogo glasovno zavedanje, ki se razvija v času predšolskega obdobja, prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, predvsem pa v prvem razredu osnovne šole. Pri razvoju sposobnosti glasovnega zavedanja je pomemben razvoj slušnega zavedanja dolžine besed in zavedanja števila besed v povedi, slušnega razločevanja, slušnega razčlenjevanja ter iskanja in tvorjenja rim. Članek predstavlja rezultate dveletne raziskave, namenjene ugotavljanju učenčevega napredka pri opismenjevanju, natančneje, pri glasovnem zavedanju in razločujočem poslušanju, ter vpliva le-tega na glaskovanje in pravopisno pravilnost pri nareku.
Ključne besede: poslušanje, razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, spodbujanje glasovnega zavedanja, korelacija, narek, prvi razred, drugi razred, začetni pouk, glasovno zavedanje, opismenjevanje, osnovne šole, raziskave
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 372; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (155,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici