| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
31.
RAČUNALNIŠKO OPISMENJEVANJE SENIORJEV NA PRIMERU PROJEKTA SIMBIOZ@
Tanja Franc, 2013, diplomsko delo

Opis: Starejše generacije se soočajo s problemom računalniške pismenosti, saj v času njihovega izobraževanja in službovanja niso uporabljali računalnike in druge sodobne tehnologije. V Sloveniji je skoraj 90 odstotkov prebivalcev, starejših od 65 let, ki niso še nikoli uporabili računalnika oziroma interneta. To je bila spodbuda k organizaciji vseslovenskega prostovoljnega projekta Simbioz@. Simbioz@ je največji vseslovenski prostovoljni in medgeneracijski projekt, ki poteka pet dni v mesecu oktobru že od leta 2011. Letos bo projekt potekal že tretje leto zaporedoma in zaradi uspešnosti in zanimanja bo postal tudi trajnostni projekt. Mladi prostovoljci navdušujejo starejše k uporabi računalnika in interneta. Vsak dan, od ponedeljka do petka, poteka drugačen modul delavnice. Delavnice so brezplačne, saj mladi delamo to prostovoljno. Namen diplomskega seminarja je bilo analizirati seniorje, ki so bili udeleženi v projektu Simbioz@ 2.0 na Ekonomsko-poslovni fakulteti in ugotoviti njihovo stopnjo računalniške pismenosti glede na področjih osnove uporabe računalnika, brskanja po spletnem brskalniku, uporabe elektronske pošte in socialnega omrežja – Facebooka. Zadali smo si osem hipotez in na podlagi teh ugotovili, na katerih področjih imajo starejši težave. Pri projektu Simbioza bodo v prihodnje uvedli Simbioz@ mojstre, Simbioz@ šole ter medgeneracijski center v Ljubljani. Za dvig ravni računalniške pismenosti predlagamo uvedbo računalniških informativnih točk oziroma prostorov in klicne centre, ki bi omogočali seniorjem pomoč pri njihovi uporabi z računalnikom in drugih tehnologij. Za kakršenkoli nasvet in vprašanje se bi obrnili na prijazne svetovalce. Predlagamo, da se ustanovijo tudi društva, ki bi organizirala računalniške tečaje, člani bi bili tako starejši kot mlajši.
Ključne besede: Simbioz@, računalniško opismenjevanje, informacijska pismenost, seniorji, prostovoljni projekt.
Objavljeno: 24.10.2013; Ogledov: 1863; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

32.
KVANTITATIVNI VIDIK BRALNEGA RAZUMEVANJA V DRUGEM RAZREDU
Staša Skrbiš, 2013, diplomsko delo

Opis: Svet se vse bolj razvija, pri tem pa igrajo pomembno vlogo komunikacijske dejavnosti vseh vrst. Raziskave kažejo, da človek preživi skoraj petino svojega budnega časa pri branju, da pa se, zlasti pri odraslih bralcih, ta čas precej krajša. Otroci kljub obdobju računalništva še vedno precej berejo. Veliko informacij, ki jih morajo dnevno pregledati in se jih naučiti, je še vedno v knjižnih oblikah, saj sta poslušanje in branje še vedno osnovni obliki komunikacije v učenju. Učenje branja v šoli poteka celotno prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila pismenost in bralno pismenost, metode in postopke začetnega opismenjevanja, strukturne modele bralne pismenosti in seveda branje ter vse kar vpliva na začetno branje. Ker se je leta 2011 sistem opismenjevanja v šolah spremenil, sem se odločila, da zaradi uvedbe novega učnega načrta izvedem raziskavo v zvezi z bralnimi zmožnostmi učencev drugega razreda. Rezultati in interpretacija raziskave branja učencev petih mariborskih šol so predstavljeni v empiričnem delu. Preverjanje je potekalo dvakrat, in sicer v razmahu štirih mesecev. Zanimalo me je, kakšno znanje imajo učenci s področja tehnike branja (čas branja, ritem branja in pravilnost branja). Predvsem me je zanimalo, kakšen je njihov individualni napredek na posameznih področjih. Prikazani so tudi rezultati posameznih oddelkov na šolah in rezultati posameznih šol.
Ključne besede: bralna pismenost, začetno opismenjevanje, branje, tehnika branja, bralno razumevanje, 2. razred
Objavljeno: 20.11.2013; Ogledov: 1174; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

33.
KVALITATIVNI VIDIKI PISANJA ZGODBE OB SLIKI UČENCEV V PRVEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU
Petra Barborič, 2014, magistrsko delo

Opis: Prvi šolski dan, novi obrazi, šolske potrebščine in vstop v svet črk in številk so ene izmed mnogih stvari, s katerimi bo učenec odraščal skozi svoje šolanje. In ravno svet črk je tista prva stopnja, katero bo spoznaval prva tri leta osnovne šole. Od velikih tiskanih črk do pisanih črk pa je kar dolga pot. Prične se pri začetnem navajanju na različne oblike črk in konča, ko otrok postane pismen. Zna brati in pisati. Vendar to ne pomeni, da se pot v tretjem razredu konča, opismenjevanja se ljudje učimo celo življenje. Večino odgovornosti na začetku poti nosi le en sam, to je učitelj. Njegova naloga je, da nam pokaže pot, po kateri bomo usvojili pisanje. Ta je lahko za nekatere lahka, za druge težja. Delo mu olajšajo opismenjevalne metode in postopki začetnega opismenjevanja, ki jih narekujejo različni avtorji. Učitelj mora poiskati le dober način, s katerim se bo lotil poučevanja. Ob koncu tretjega razreda naj bi tako vsi učenci znali brati in pisati. Sledi nadgrajevanje te poti, torej učitelj od učenca zahteva vedno več in s tem učenec postaja ustvarjalen in kreativen. Razširja pa tudi svoj besedni zaklad in mišljenje, ki je povezano z njim. V svojem empiričnem delu sem raziskovala ravno to, kreativnost in ustvarjalnost učencev; kako daleč seže njihova domišljija ob koncu 2. in 3. razreda. Raziskava je potekala na petih mariborskih osnovnih šolah, med istimi učenci. Njihova naloga je bila napisati zgodbo ob sliki. Preverjala sem napredek petih spremenljivk. Preverila sem tudi, ali je tretji razred dosegel svoj namen - namen celoletnega utrjevanja. Pri preverjanju sem uporabila deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. S temi metodami sem prišla do rezultatov, ki so pokazali zmožnosti pisanja učencev na kvalitativnem vidiku pisanja zgodbe. Rezultate sem interpretirala s t-testom odvisnih spremenljivk. Preverjanje kvalitativnega vidika pisanja zgodbe ob sliki je potekalo dvakrat, meseca maja 2013 in 2014, instrumentarij je bil enak, saj lahko le tako govorimo o napredku.
Ključne besede: opismenjevanje, pisanje, kreativnost, zgodba, kakovostni vidik
Objavljeno: 09.12.2014; Ogledov: 1492; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

34.
RAZVIJANJE FONOLOŠKEGA ZAVEDANJA IN PREPOZNAVANJA ČRK NA DVOJEZIČNEM PODROČJU
Renata Toth, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Razvijanje fonološkega zavedanja in prepoznavanje črk dvojezičnem področju v prvem, teoretičnem delu, predstavi tri sporazumevalne dejavnosti (poslušanje, branje in pisanje), metode in postopke opismenjevanja ter jezikovno organizacijo pouka in modele opismenjevanja v dvojezični osnovni šoli. Empirični del temelji na raziskavi, katere namen je bil ugotoviti, ali so učenci, ki se hkrati opismenjujejo v obeh jezikih, zmožni v obeh jezikih enakovredno razvijati fonološko zavedanje in poznavanje črk. V empiričnem delu so torej predstavljeni rezultati te raziskave, ki dokazujejo, da lahko pri uravnoteženo dvojezičnih otrocih primerljivo dobro razvijamo zmožnost fonološkega zavedanja in poznavanja črk v obeh jezikih. Raziskava potrjuje hipotezo, da je fonološko zavedanje do določene mere univerzalna zmožnost in se zaradi tega pri hkratnem opismenjevanju v obeh jezikih vzajemno podpira. Napredek učencev sem ugotavljala z deskriptivno in eksperimentalno metodo in sicer dvakrat, v razmiku osmih mesecev (oktober-maj). Pri tem je bil za slovenščino uporabljen del standardirizanega testa Ocenjevalna shema bralnih zmožnosti učencev – OSBZ-1, za madžarščino pa prilagoditev tega testa. Z instrumentarijem sem preverjala poznavanje črk in sposobnost fonološkega zavedanja.
Ključne besede: opismenjevanje, dvojezični pouk, hkratno opismenjevanje, fonološko zavedanje, poznavanje črk
Objavljeno: 22.07.2015; Ogledov: 1015; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

35.
36.
Analiza kartografskega opismenjevanja v slovenskih in angleških osnovnih šolah
Tina Hojnik, Vlasta Hus, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen kartografskega opismenjevanja je usposabljanje posameznika za uporabo zemljevidov. Glede na to, da se zemljevidi množično pojavljajo na številnih področjih našega življenja, sta njihovo ustrezno branje in interpretacija pomembna za razvoj osebne prostorske predstave, večjo informiranost, posledično pa tudi za samostojno učenje in splošno razgledanost. Ker je kartografska pismenost učencev iz večine evropskih držav na nizki ravni, nas je zanimalo, kako se kartografsko opismenjevanje pojavlja in nadgrajuje v domačih in tujih učnih načrtih. V prispevku smo prikazali izsledke primerjave izbranih kriterijev iz slovenskih in angleških učnih načrtov za primarno stopnjo. Primerjalni izsledki potrjujejo, da so kartografskemu opismenjevanju največjo pozornost namenili v prenovljenem slovenskem učnem načrtu za družbo, vendar z eno pomanjkljivostjo - kartografija se uvaja (pre)pozno. V angleškem učnem načrtu se nekateri vidiki kartografskega opismenjevanja resda pojavijo prej, vendar so zaradi splošne definicije ciljev in pomanjkanja priporočil odvisni od učiteljev in njihovega kartografskega (ne)znanja. Kombinacija odprtega kurikula in učiteljevega kartografskega (ne)znanja pa potiska kartografsko opismenjevanje korak ali dva za preostalimi vsebinami, zato sta izobraževanje učiteljev in posvečanje pozornosti tej temi bodisi v učnih načrtih bodisi v učbeniških kompletih izrednega pomena.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, učni načrti, kartografija, kartografsko opismenjevanje, učne metode, učne tehnike, osnovne šole
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 470; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (84,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

37.
Vpliv nekaterih dejavnikov na učinkovitost pisanja učencev
Marija Ropič, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je osrednja pozornost namenjena aktualnim vprašanjem, ki so povezana s premikom začetka sistematičnega opismenjevanja po analitično-sintetični metodi iz drugega v prvi razred osnovne šole. Študija izhaja iz bojazni, da bo krajše obdobje razvijanja predbralnih in predpisalnih zmožnosti vplivalo na učinkovitost opismenjevanja, zato meri učinek predbralnih in predpisalnih vaj na kakovost pisanja učencev v 1. triletju osnovne šole pri učencih, ki so bili deležni sistematičnega usvajanja predbralnih in predpisalnih zmožnosti, ter pri učencih, ki takih vaj skorajda niso bili deležni. Natančneje: raziskava preverja vpliv vaj za osnove pisanja, vaj za razvoj glasovnega zavedanja in vaj za vidno zaznavanje na učinkovitost pisanja po nareku. Na osnovi opazovanja ugotavljamo, da imajo učenci pred začetkom sistematičnega abecednega opismenjevanja heterogeno predznanje (poznavanje črk, branje, razumevanje branja, pisanje), da se lahko učenci učinkovito opismenijo (kar dokazujejo posamezne kategorije napak) ne glede na različno pripravo učencev na sistematično abecedno opismenjevanje in da so deklice uspešnejše v pisanju po nareku.
Ključne besede: predznanje, opismenjevanje, pisanje po nareku, napake, kategorije napak, didaktična gradiva
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 655; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (86,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

38.
Perspektiva uvajanja e-izobraževanja v programe stalnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev
Andreja Nekrep, Jožica Slana, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija je danes prisotna v vseh segmentih izobraževalnega sistema, v procesih poučevanja, učenja, raziskovanja, kakor tudi v podpornem sistemu organizacijske strukture institucije, sistemu njenega financiranja in upravljanja. V sklopu celovite sistemske prenove programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja kot oblike vseživljenjskega učenja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju smo z raziskavo želeli oceniti možnosti in perspektivo uvajanja e-izobraževalne oblike v programe izpopolnjevanj. Izsledki raziskave kažejo, da je najpomembnejša prednost uvajanja e-izobraževanja, kot jo zaznavajo anketirane osebe, prilagodljivost dinamike, časa in kraja študija oz. možnost samostojnega organiziranja časa in dela. Glede na sodoben način življenja je njihova odločitev pričakovana, saj pomeni večjo možnost za usklajevanje različnih življenjskih vlog. Vpeljava e-izobraževalne oblike je povezana z izpolnjenostjo objektivnih (opremljenost izobraževalnih institucij z računalniki, dostopnost do interneta, pogostnost uporabe interneta) in subjektivnih (pripravljenost za sodelovanje, nameni uporabe interneta) pogojev, ki kaže, da je opremljenost slovenskih šol s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in urejenostjo dostopa do interneta spodbudna, prav tako je zaznati motiviranost strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za sodelovanje v e-izobraževalnih oblikah.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, izobraževalni sistem, računalnik v izobraževanju, e-izobraževanje, strokovno spopolnjevanje, izobraževanje strokovnih delavcev, vseživljenjsko učenje, informacijska tehnologija, komunikacijska tehnologija, računalniško opismenjevanje, profesionalni razvoj, učitelji
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 468; Prenosov: 37
URL Povezava na celotno besedilo

39.
KVALITATIVNI VIDIKI BRALNEGA RAZUMEVANJA V 2. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Petra Erjavec, 2015, magistrsko delo

Opis: Branje je poleg poslušanja, govorjenja in pisanja pomembna komunikacijska dejavnost, ki posamezniku omogoča, da lahko vzpostavi interakcijo z družbo, pridobiva informacije, se izobražuje, sporoča svoje mnenje in želje. Ker smo v današnjem času deležni poplave različnih medijev, raziskave kažejo, da ljudje vse manj časa namenijo branju. Proces učenja branja se začne že zgodaj v otroštvu in od posameznika zahteva veliko vaje. S pomočjo vaje bralec svoje branje avtomatizira, kar mu omogoča, da več energije porabi za višje miselne procese. V šolskem letu 2011/12 so se v slovenskem šolskem sistemu začele uvajati številne spremembe, ki so se dotaknile tudi začetnega opismenjevanja. Ravno zaradi teh sprememb me je zanimalo, kakšno je bralno razumevanje učencev drugega razreda osnovne šole, ki so bili deležni začetnega opismenjevanja po prenovljenem učnem načrtu. Osredotočila sem se predvsem na kvalitativni vidik branja, saj me je zanimalo, kaj od prebranega besedila so si učenci zapomnili. Rezultati, ki so predstavljeni in interpretirani v empiričnem delu magistrske naloge, so pridobljeni na petih mariborskih osnovnih šolah, v razmiku štirih mesecev. Zanimal me je predvsem individualni napredek učencev pri dveh spremenljivkah – vprašanjih nižje ravni in vprašanjih višje ravni. Pridobljene rezultate bralnega razumevanja sem interpretirala tudi glede na spol učencev, predstavila sem tudi rezultate posameznih oddelkov na šolah, ki sem jih vključila v raziskavo. Rezultate, pridobljene v raziskavi, sem primerjala tudi med posameznimi šolami.
Ključne besede: začetno opismenjevanje, branje, bralno razumevanje, višja raven bralnega razumevanja, nižja raven bralnega razumevanja, 2. razred
Objavljeno: 22.12.2015; Ogledov: 1228; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

40.
Vpliv didaktičnih iger na glasovno zavedanje, začetno branje in pisanje
Iza Herman, 2017, magistrsko delo

Opis: Štirje človeški sporazumevalni dejavniki zajemajo receptivno poslušanje, produktivno govorjenje, receptivno branje in produktivno pisanje. Ko se učimo branja in pisanja, se opismenjujemo. Eden ključnih pogojev za uspešno opismenjevanje je glasovno zavedanje, zato je upravičeno predvidevanje, da na otrokovo opismenjevanje vplivajo tudi didaktične igre za razvijanje glasovnega zavedanja. Z raziskavo smo z multiplo regresijsko analizo skušali ugotoviti, ali učenci, ki uporabljajo didaktične igre za razvijanje glasovnega zavedanja, hitreje in bolje razvijajo glasovno zavedanje, pisanje in branje, od otrok, ki didaktičnih iger ne uporabljajo. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 256 prvošolcev mariborskih osnovnih šol. Kontrolna skupina, ki je zajemala 125 otrok, je glasovno zavedanje razvijala brez uporabe didaktičnih iger, eksperimentalna skupina s 131 otroki pa je za razvijanje glasovnega zavedanja uporabila štiri avtorske didaktične igre, dve za začetni glas ter dve za začetni in končni glas. Ugotovili smo, da je glasovno zavedanje na začetku leta statistično značilen prediktor za glasovno zavedanje na koncu leta in za branje na koncu leta, pisanje na začetku leta pa je značilen prediktor za pisanje na koncu šolskega leta. Didaktična igra sicer ni značilen prediktor za glasovno zavedanje na koncu leta, ima pa statistično značilen vpliv na branje in pisanje na koncu leta. Ker je glasovno zavedanje predstopnja učenja branja in pisanja, rezultati kažejo, da so učenci brez uporabe didaktičnih iger napredovali samo do glasovnega zavedanja, kompleksnejših postopkov branja in pisanja pa še ne obvladajo. To kaže, da so učenci, ki so uporabljali didaktične igre, pri opismenjevanju v prednosti v primerjavi z učenci, ki glasovnega zavedanja niso razvijali s pomočjo didaktičnih iger.
Ključne besede: Didaktične igre, glasovno zavedanje, branje, pisanje, opismenjevanje.
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 1109; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici