| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
21.
ROKOPIS PRI UČENCIH 4. IN 5. RAZREDA
Tjaša Dežan, 2011, diplomsko delo

Opis: Pisava je že od nekdaj privlačila ljudi, saj je v njih gojila določene mistične občutke, v njej so videli globlji pomen. Z razvojem sodobne tehnologije je postal rokopis že prava redkost. Ravno zaradi teh sprememb smo se odločili, da raziščemo položaj oz. razvoj pisave pri naših osnovnošolcih, ki v poplavi sodobnih medijev (ne)razvijajo individualno pisavo. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo sedemdeset učencev 4. in 5. razreda iz dveh mariborskih osnovnih šol ter njihove razredne učiteljice. Zanimalo nas je, ali naše osnovnošolce še sploh zanima individualna oblikovanost rokopisa, ali koga posnamejo pri tej dejavnosti, ali so zadovoljni s svojo pisavo, kdo v družini ima po njihovem mnenju najlepšo pisavo in kako pišejo. Na vsa ta vprašanja smo skušali najti odgovore v empiričnem delu diplomskega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela smo se osredotočili predvsem na razvoj grafomotorike, ki je pomembna že v predšolski dobi. Pregledali smo tudi potek opismenjevanja v prvi triadi osnovnošolskega izobraževanja in kaj veleva učni načrt na področju pisanja v 1. in 2. triadi. Pregledali smo, kakšne so estetske zahteve v pisavi in kakšne težave se lahko pojavijo pri učencih pri učenju pisanja. Za konec smo še na kratko preleteli nekaj osnov o grafologiji in o najpogostejših kriterijih, ki jih grafologi uporabljajo pri »branju« pisave.
Ključne besede: pisava, rokopis, grafomotorika, opismenjevanje, grafologija, učni načrt.
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 2168; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (709,03 KB)

22.
PRIMERJAVA MONTESSORI OSNOVNE ŠOLE IN JAVNE OSNOVNE ŠOLE PRI SLOVENŠČINI V PRVEM TRILETJU
Martina Dvornik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je narejena primerjava montessori osnovne šole in javne devetletne osnovne šole v času prve triade pri predmetu slovenščina. Za obe šoli je značilno, da z različnimi pedagoškimi pristopi pripeljejo učence do znanja. Naloga vsebuje opravljene primerjave na štirih področjih. Med primerjavo splošnih ciljev predmeta so določena odstopanja, do katerih pride zaradi različnega načina poučevanja in koncepta šole. Primerjava minimalnih standardov znanja ob zaključku prve triade je pokazala, da je v javni osnovni šoli več minimalnih standardov, predvsem na področju domišljijskega besedila. Da pa učenci dosežejo te minimalne standarde znanja, zanje potrebujejo določena učna sredstva, ki se v omenjenih šolah močno razlikujejo, kakor tudi način opismenjevanja. Razlike med primerjanima šolama so velike in zelo izstopajo. Učenci v montessori osnovni šoli pričnejo pridobivati črke že ob vstopu, oziroma se s tem srečajo že v vrtcu. V prvi triadi se učijo zapisa malih in velikih pisanih črk, v javni devetletni osnovni šoli pa najprej velikih in nato malih tiskanih črk in v tretjem razredu spoznavajo male ter velike pisane črke. Postopek pridobivanja črk kot tudi zaporedje pridobivanja črk se med obema šolama močno razlikuje. Razlike so prisotne zaradi različnega didaktičnega materiala, kot tudi načina poučevanja.
Ključne besede: Montessori osnovna šola, učni načrt, prvo triletje, minimalni standardi znanja, učna sredstva, opismenjevanje, postopek pridobivanja črk, zaporedje pridobivanja črk
Objavljeno: 10.11.2011; Ogledov: 4654; Prenosov: 739
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

23.
GLASOVNO ZAVEDANJE OTROK PRED VSTOPOM V 1. RAZRED
Simona Petek, Urška Roganov, 2012, diplomsko delo

Opis: Opismenjevanje je nepretrgan proces, ki se začne že pred formalnim šolanjem otroka in traja vse do končnega cilja funkcionalne pismenosti človeka. V začetnem obdobju branja in pisanja je razvoj pismenosti v najtesnejši povezavi s sposobnostjo členjenja besed na glasove, sposobnostjo hitrega pretvarjanja glasov v črke in črke v glasove in sposobnostjo spajanja glasov v besede. Otrok se s pojmi, kot so beseda, zlog, črka in glas srečuje že pred vstopom v šolo in jih večino prepozna v programu predšolske vzgoje. Sposobnost glasovnega zavedanja je sposobnost razlikovanja glasov v jeziku in njegovih sestavnih delih. Razvija se že v času predšolskega obdobja, vendar je za šestletnika izredno težko, da v besedi zaznava vsak glas posebej, saj besedo zaznava kot celoto. S preizkusom glasovnega zavedanja sva z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovali, v kolikšni meri je razvito glasovno zavedanje otrok pred vstopom v 1. razred in kakšen je napredek otrok v treh mesecih. Obe preverjanji z razmikom treh mesecev sta bili izvedeni z enakim inštrumentarijem, saj le tako lahko govorimo o realnem napredku otrok.
Ključne besede: opismenjevanje, komunikacijske dejavnosti, glasovno zavedanje, zlogovanje, začetni in končni glas, glas znotraj besede, glasovno razčlenjevanje, preizkus glasovnega zavedanja
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 3012; Prenosov: 474
.pdf Celotno besedilo (4,94 MB)

24.
PRIMERJAVA PISMENOSTI UČENCEV NA KONCU PRVEGA IN NA ZAČETKU DRUGEGA RAZREDA
Mojca Motaln, 2012, diplomsko delo

Opis: Opismenjevanje je celoživljenjski proces, ki se začne že v predšolskem obdobju. Učitelji mu v šoli pripisujejo veliko vlogo predvsem v prvem triletju, ko je opismenjevanju v šoli namenjeno največ ur. Sprva je pri učenju branja in pisanja pomembno le dejstvo, da ti dve zmožnosti učenci avtomatizirajo, v višjih razredih in kasneje v življenju pa opismenjevanje pomeni učenje iz knjig in sproščujoče branje, pisanje za učenje ali za zapomnitev obveznosti in še mnogo več. Ključnega pomena pri opismenjevanju je funkcionalna pismenost. Pri opismenjevanju igra pomembno vlogo tudi poslušanje, od česar je odvisen razvoj branja, pisanja in govorjenja. Razločujoče poslušanje pripomore k hitrejši zapomnitvi črk in k uspešnemu zapisovanju slišanega. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila opismenjevanje, pri čemer sem se osredotočila predvsem na branje, pisanje in poslušanje, ki jih v začetnem obveznem izobraževanju najbolj razvijamo. Predstavila sem metode opismenjevanja, postopke pridobivanja črk in motnje, ki se pri opismenjevanju velikokrat pojavijo. Posebno poglavje sem namenila trem komunikacijskim zmožnostim, in sicer poslušanju, branju in pisanju. Pri branju sem veliko vlogo predpisala strategijam, ki jih učenec postopoma obvlada pri stopnjah razvoja branja, prav tako pa dejavnikom, ki bistveno vplivajo na učenje branja. Učenje pisanja poteka hitreje in bolj gladko, če ima učenec dobro razvito grafomotoriko in če jih učitelji opozarjajo na nepravilnosti pri pisanju, zaradi česar lahko imajo učenci kasnejše težave pri zapisovanju črk in besed. V empiričnem delu sledi moja raziskava pismenosti, kjer so rezultati in interpretacija učencev petih mariborskih osnovnih šol. Raziskava je potekala s preizkusom pismenosti, in sicer z dvakratnim preverjanjem učencev, pri čemer je bil preizkus zaradi objektivnosti rezultatov na obeh preverjanjih enak. Pri raziskavi me je zanimala stopnja pismenosti učencev in individualni napredek. Rezultate sem nato prikazala še glede na spol.
Ključne besede: začetno opismenjevanje, metode opismenjevanja, motnje opismenjevanja, poslušanje, branje, pisanje ter preizkus pismenosti
Objavljeno: 12.07.2012; Ogledov: 1959; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

25.
KVALITATIVNI VIDIK PISANJA ZGODBE UČENCEV V DRUGEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Petra Peterka, 2015, diplomsko delo

Opis: Človek se že od rojstva sporazumeva na verbalni in neverbalni ravni. V svojem diplomskem delu sem se osredotočila na štiri komunikacijske sposobnosti, ki so pomembne za otrokov razvoj in njegovo samopodobo ter vključitev v družbo. Kot novorojenček otrok najprej prične sprejemati slušne informacije in jih skozi faze razvoja poslušanja poskuša analizirati, razumeti in se nanje odzvati. Na dejavnike iz okolja se odziva s pomočjo govora, branja in pisanja. Te komunikacijske sposobnosti prične razvijati že v fazi porajajočega se opismenjevanja pred vstopom v šolo. Otrok s spontanim poskušanjem in posnemanjem govorjenja, branja in pisanja razvija osnovne izkušnje, ki so pomembna predstopnja formalnega opismenjevanja. Večje in bolj bogate kot so njihove izkušnje, lažje in hitrejše bo potekalo opismenjevanje. Te štiri komunikacijske sposobnosti pa so močno povezane s človeškim mišljenjem. Misleči človek je sposoben informacijo sprejeti, jo glede na svoja znanja in izkušnje analizirati, jo skozi sporazumevalne kanale prenesti drugim mislečim bitjem in najti pravilno ali vsaj primerno rešitev problema. Vsi novi miselni procesi, ki jih človek ustvari z novimi idejami, so del kreativnega mišljenja. Ustvarjalnost je prisotna v vsakodnevnih opravilih človeka in pri nekaterih je bolj razvita, pri drugih manj. V diplomskem delu se bom usmerila prav na kreativnost in domišljijo otrok pri pisanju, saj me predvsem zanima njihova iznajdljiva in kreativna stran mišljenja ter njihov napredek v določenem obdobju. V empiričnemu delu sledi moja raziskava napredka v kreativnosti, kjer so rezultati in interpretacija učencev petih mariborskih osnovnih šol. Raziskava je potekala v dveh obrobjih, pri čemer je bila v obeh preverjanjih enaka. Pri raziskavi me je zanimal individualni napredek v ustvarjalnosti učencev pri pisanju zgodbe ob sliki glede na kvalitativni vidik pisanja. Rezultate sem nato primerjala še glede na razrede in šole.
Ključne besede: opismenjevanje, poslušanje, govor, branje, pisanje, kreativnost
Objavljeno: 21.04.2015; Ogledov: 615; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

26.
ZMOŽNOSTI UČENCEV 2. RAZREDA PRI PISANJU NAREKA IN DOMIŠLJIJSKEGA BINOMA
Katja Ivezić, 2012, diplomsko delo

Opis: Otroci se že od rojstva naprej srečujejo z opismenjevanjem doma in v okolju z različnimi bralnimi in pisnimi vzorci; le-ti jim pomagajo pri spoznavanju sveta ter jim omogočajo socialno interakcijo z odraslimi. Ob vstopu v formalni proces opismenjevanja otrok tako v razvoju ni na točki nič. Ko otroci vstopijo v šolo in gredo v prvem triletju osnovne šole skozi fazo opismenjevanja, kar pomeni učenje branja in pisanja, je učiteljeva naloga ta, da z najprimernejšim pristopom (z različnimi metodami opismenjevanja, z grafomotoričnimi vajami in s slušnimi vajami) učencem zagotovi možnost, da bodo postali funkcionalno pismeni bralci. Napredek pri opismenjevanju učitelji lahko spremljajo s pisanjem nareka. Pomembno je, da učenci pišejo isti narek dvakrat v različnih časovnih obdobjih, učitelji pa zabeležijo, katere napake so pri učencu najpogostejše ter katera napaka je bila pri učencu dominantna. V teoretičnem delu diplomskega dela sem predstavila opismenjevanje (postopke, metode, motnje) in poudarek namenila predvsem grafomotoriki, pisanju, poslušanju, branju ter različnim motnjam, ki spremljajo posamezne procese, na katere mora biti učitelj zelo pozoren, saj je mogoče, da so jih starši v zgodnjem otroštvu spregledali. Danes je že skoraj v vsakem razredu učenec, ki ima težave v razvoju branja in pisanja; nedvomno pa lahko take težave vplivajo na posameznikove rezultate in uspeh v nadaljnjem izobraževanju. V teoretičnem delu diplomskega dela sem opisala tudi obe preverjanji, in sicer narek ter domišljijski binom, s katerima so se srečali učenci med šolskim letom. V empiričnem delu sem v obliki tabel predstavila rezultate, ki so jih učenci dosegli pri preizkusu pismenosti, ki so ga pisali na začetku šolskega leta, ter napake, ki so jih učenci napravili pri pisanju nareka ob koncu šolskega leta. V obliki tabel sem predstavila tudi rezultate domišljijskega binoma, ki smo jih ocenjevali na podlagi prej zastavljenih kriterijev. Domišljijske binome so učenci pisali konec šolskega leta. S preizkusi znanja sem ugotavljala njihove zmožnost pri pisanju nareka in domišljijskega binoma.
Ključne besede: Opismenjevanje, grafomotorika, poslušanje, branje, narek, domišljijski binom.
Objavljeno: 03.10.2012; Ogledov: 4193; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

27.
PISMENOST OTROK PRED VSTOPOM V ŠOLO
Katja Kunej, 2012, diplomsko delo

Opis: Opismenjevanje je proces, skozi katerega gre vsak človek. Začne se že v predšolskem obdobju, do formalne pismenosti pa pride z vstopom otroka v šolo. Prvi otrokovi spodbudniki v procesu opismenjevanja so vsekakor starši. Otrok jih namreč vidi brati in pisati, kar tudi pri njem spodbudi željo po tem. V obdobju, ko ugotovi, da pisalo pušča sledi, ga to spodbuja, da uporablja različne pisalne pripomočke in podlage. Odrasli moramo otrokovo željo po pisanju potešiti, se z njim pogovarjati ter ga voditi. Tudi vzgojitelji/ce v vrtcu z različnimi vajami in preko iger otroke seznanjajo s črkami, jih učijo poimenovanja posameznih črk ter črkovanja, kjer otrok ugotovi, da ima vsaka črka svoj glas ter z njim povezan tudi grafični zapis. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila opismenjevanje, kjer sem se najprej osredotočila na vpliv družine na potek opismenjevanja, nato pa sem še podrobneje opisala vse štiri komunikacijske dejavnosti (govorjenje, poslušanje, pisanje, branje). Posebno poglavje sem namenila tudi dejavnikom začetnega opismenjevanja. V empiričnem delu pa sem predstavila in interpretirala rezultate preverjanja, ki sem ga izvajala na dveh mariborskih vrtcih s podružnicami. S preizkusom pismenosti sem z deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskala, v kakšni meri je pri otrocih pred vstopom v šolo razvita stopnja pismenosti in kakšen je napredek učencev v štirih mesecih. Obe preverjanji sem izvedla z istim instrumentarijem, v razmahu štirih mesecev, saj le tako lahko govorimo o realnem napredku otrok.
Ključne besede: opismenjevanje, govorjenje, poslušanje, pisanje, branje, dejavniki opismenjevanja.
Objavljeno: 18.10.2012; Ogledov: 1077; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

28.
KVANTITATIVNI VIDIK PISANJA ZGODBE UČENCEV 2. RAZREDA
Nina Vajt, 2012, diplomsko delo

Opis: Komunikacijske spretnosti se ljudje učimo vse življenje. Najprej smo sposobni zgolj poslušati, kasneje govoriti, s šestimi leti, ko se prične formalno šolanje pa začnemo usvajati še svet pisanja in branja. Ker učenci prag šole prestopijo z različnimi predznanji, si učitelj pomaga z različnimi modeli pisalnih in bralnih razvojnih stopenj in tako ugotovi, kje mora nadaljevati z učenčevim razvojem pisalnih oz. bralnih zmožnosti. Na poti do avtomatiziranega pisanja in branja je potrebno veliko vaje, motivacije in učenčevega interesa. Na začetku učenci tvorijo preproste enostavčne povedi. Kasneje, ko imajo že bogatejši besedni zaklad, tvorijo zložene povedi. V empiričnem delu sem preverjala kvantitativni vidik pisanja zgodbe učencev 2. razreda na petih mariborskih osnovnih šolah. Preverila sem, koliko enostavčnih povedi je v izdelku, koliko besed je na enostavčno poved, koliko je zloženih povedi v izdelku ter koliko je besed na zloženo poved. Preverila sem tudi, ali so učenci napredovali glede na nivo pisanja. S preverjanjem kvantitativnega vidika sem z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovala, kakšen je napredek učencev v razmahu treh mesecev. Preverjanje je bili izvedeno dvakrat, pri čemer je bil instrumentarij enak, saj le tako lahko govorimo o napredku.
Ključne besede: opismenjevanje, pisanje, branje, zgodba, enostavčna poved, zložena poved
Objavljeno: 02.01.2013; Ogledov: 1355; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

29.
STOPNJA PISMENOSTI V 1. RAZREDU
Tjaša Gašper, 2013, diplomsko delo

Opis: Človek postaja pismen skozi daljše časovno obdobje. Od zgodnjega otroštva dalje poteka seznanjanje z branjem in pisanjem spontano in neformalno, saj se otrok srečuje z raznimi napisi ob cestah, v trgovinah, na raznih stavbah ipd. Z vstopom v šolo pa se prične proces formalnega opismenjevanja, ki poteka načrtno in sistematično. Proces učenja branja in pisanja poteka celotno prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila opismenjevanje, postopke pridobivanja črk, metode opismenjevanja, dejavnike, ki vplivajo na učenčevo uspešnost, in pomen motivacije učenca. Ker se z leti sistem opismenjevanja v šolah spreminja, sem se odločila, da zaradi uvedbe novega učnega načrta izvedem raziskavo v zvezi s stopnjo pismenosti učencev prvega razreda. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati in interpretacija učencev petih mariborskih šol. Preverjanje je potekalo dvakrat, v razmahu štirih mesecev. Zanimalo me, je kakšno znanje imajo učenci glede členjenja besed, zapisa besed, branja in razumevanja prebranega. Zanimal me je njihov individualni napredek. Prikazani so tudi rezultati posameznih šol.
Ključne besede: začetno opismenjevanje, metode opismenjevanja, predznanje, pisanje, branje, razumevanje branja, 1. razred
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 1712; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

30.
ZAČETNI IN KONČNI GLAS TER GLAS ZNOTRAJ BESEDE V 1. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Barbara Kozel, 2013, diplomsko delo

Opis: Človekovo sporazumevanje temelji na govornem jeziku – govorjenju in poslušanju. Ta neločljiva vez med ljudmi/okoljem in s samim seboj pa je bila dolgo časa obravnavana kot samoumevna. Danes se zavedamo, da je poslušalska dejavnost izjemno pomembna za razvoj celovite osebnosti, v ožjem pogledu pa je temelj ostalim trem komunikacijskim dejavnostim, to so govorjenje, pisanje in branje. Na razvoj poslušalske dejavnosti vplivajo fizične, fiziološke, psihološke, socialne in moralne lastnosti posameznika, le-te pa mora učitelj upoštevati v obdobju začetnega opismenjevanja. Opismenjevanje je proces usposabljanja posameznika za branje in pisanje, in zahteva razvijanje kompleksnih spretnosti in sposobnosti z različnih področij. Z njim se ukvarjajo strokovnjaki s področja jezika, psihologije, pedagogike, specialne pedagogike in medicine. Pomemben dejavnik v procesu uspešnega opismenjevanja je glasovno zavedanje, ki predstavlja razumevanje različnih načinov členjenja vezane govorice na manjše dele in manipuliranja z njimi. Raziskava, ki sem jo opravila, temelji na proučevanju sposobnosti glasovnega zavedanja otrok v prvem razredu osnovne šole na ravni začetnih in končnih glasov ter glasov znotraj besed, njihovem napredku v obdobju štirih mesecev. Nadalje raziskava obsega primerjavo v razvoju otrok med petimi mariborskimi osnovnimi šolami. Rezultati so bili interpretirani z uporabo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne raziskovalne metode.
Ključne besede: opismenjevanje, komunikacijske dejavnosti, poslušanje, glasovno zavedanje, začetni in končni glas, glas znotraj besede.
Objavljeno: 20.05.2013; Ogledov: 1975; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (7,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici