1. Predznanje učencev prvega razreda na področju začetnih bralnih in pisnih zmožnosti pred sistematičnim opismenjevanjem : magistrsko deloAlja Strah, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Predznanje učencev prvega razreda na področju začetnih bralnih in pisnih zmožnosti pred sistematičnim opismenjevanjem smo preučevali šest temeljnih področij zgodnje pismenosti, in sicer: poimenovanje slik in določanje začetnega ter končnega glasu v besedah, prepoznavanje in poimenovanje velikih tiskanih črk, branje posameznih besed, branje in razumevanje enostavnega besedila, zapis posameznih črk ter zapis posameznih besed. V teoretičnem delu smo podrobneje preučili govorni razvoj in sporazumevalne sposobnosti otroka. Posebej smo izpostavili pomen zgodnjega prepoznavanja predbralnih in predpisalnih sposobnosti kot ključnih dejavnikov za uspešno vključevanje otrok v proces sistematičnega opismenjevanja.
V empiričnem delu smo oblikovali avtorski diagnostični instrument in z njim preverili izbrana temeljna področja zgodnje pismenosti na vzorcu učencev treh prvih razredov osnovne šole podravske regije ter s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike analizirali pridobljene rezultate.
Rezultati so pokazali, da učenci ob vstopu v prvi razred izkazujejo različno razvitost posameznih zmožnosti. Ugotovljene so bile statistično značilne povezave med poimenovanjem slik in drugimi preverjanimi področji, razen v primerjavi z uspešnostjo branja in razumevanja enostavnega besedila. Predlagamo uporabo avtorskega diagnostičnega instrumenta kot podpornega orodja pri individualiziranem načrtovanju sistematičnega opismenjevanja.
Ključne besede: predbralne zmožnosti, bralne in pisne zmožnosti, besedišče, opismenjevanje, diagnostični instrument
Objavljeno v DKUM: 19.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
 Celotno besedilo (1,99 MB) |
2. Pravopisne napake drugošolcev in tretješolcev v narekih : magistrsko deloKaja Intihar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pravopisne napake učencev drugega in tretjega razreda osnovne šole pri pisanju nareka. Naše življenje bi bilo videti popolnoma drugače, če v njem ne bi bilo poslušanja, branja, pisanja in govorjenja. Skozi teoretični del smo spoznali, kako razvoj opismenjevanja, predvsem v zgodnjem otroštvu, vpliva na kasnejše sposobnosti učencev pri pisanju. V empiričnem delu pa smo se posvetili raziskovanju in analiziranju narekov učencev drugega in tretjega razreda. Primerjavo in klasifikacijo napak smo izvedli z narekom, ki so ga zapisali učenci drugega in kasneje isti učenci tretjega razreda. Naše glavno zanimanje je bilo predvsem, ali bodo učenci v tretjem razredu zmanjšali število napak v primerjavi z narekom iz drugega razreda. Na koncu smo ugotovili, da vsi učenci niso dosegli napredka, saj so nekateri pri drugem pisanju nareka naredili več napak kot pri prvem pisanju.
Ključne besede: narek, opismenjevanje, drugi razred, tretji razred
Objavljeno v DKUM: 06.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (2,02 MB) |
3. Nekateri mehanizmi razvijanja bralne pismenosti na področju vzgoje in izobraževanjaDragica Haramija, Milena Ivanuš-Grmek, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku osvetljujemo problematiko razvijanja bralne pismenosti v povezavi s posodabljanjem ku-rikuluma za vrtce in učnih načrtov po celotni vertikali vzgoje in izobraževanja. Opozarjamo na vlogo vseh strokovnih delavcev v vrtcu in šoli pri razvijanju bralne pismenosti. Poudarjamo, da na bralno pismenost vplivajo dobro opravljeno opismenjevanje, kvalitetna učna gradiva, motivacija učencev za branje ter ustrezne strategije dela z učenci.
Ključne besede: bralna motivacija, gradniki bralne pismenosti, opismenjevanje, vrtec, šola
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Spremljanje napredka pri zaznavanju začetnih in končnih glasov v besedi učencev 1. razredaLara Dimec, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo temelji na začetnem opismenjevanju in njegovih dejavnikih. Osredotočeno je na glasovno zavedanje, natančneje zaznavanju začetnih in končnih glasov. Empirični del temelji na spremljanju napredka učencev od vstopa v prvi razred do vstopa v drugi razred pri poimenovanju sličic, zaznavi začetnega in končnega glasu v besedi. Z učenci smo se sestali trikrat, prvič pred obravnavo začetnega in končnega glasu, drugič po obravnavi in tretjič po obravnavi vseh črk, v drugem razredu. Vzorec je obsegal 19 učencev. Podatke smo zbrali s pomočjo preverjanja, ki zajema tri naloge: poimenovanje sličic, izgovorjava začetnega glasu in izgovorjava končnega glasu. Preverjanje je bilo vsakič enako. Podatki so predstavljeni s pomočjo tabel, ločeno glede na napredek učencev in razreda kot celota.
Ključne besede: začetni glas, končni glas, opismenjevanje, prvi razred
Objavljeno v DKUM: 20.11.2023; Ogledov: 387; Prenosov: 85
Celotno besedilo (2,02 MB) |
5. Vpliv digitalizacije na trg dela in vloga digitalnih veščinTeodora Petrovska, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo preučuje vpliv digitalizacije na trg dela ter raziskuje pomembnost digitalnih veščin v današnji digitalni dobi. Hitri tehnološki napredki in vsa večja uporaba digitalnih orodij ter platform so temeljno preoblikovali način dela. Študija raziskuje učinke digitalizacije na trende zaposlovanja, zahteve za delo in splošno strukturo trga dela. Posebej se osredotoča na raziskovanje sprememb, ki jih digitalizacija prinaša v naravo dela, povpraševanje po veščinah ter izzive in priložnosti, ki jih to predstavlja za posameznike, organizacije in družbo. Ugotovitve raziskave bodo prispevale k boljšemu razumevanju vpliva digitalizacije na trg dela ter vlogo digitalnih veščin pri oblikovanju prihodnosti dela.
Ključne besede: Digitalizacija, trg dela, digitalne veščine, tehnološki napredek, tehnološke inovacije, digitalna transformacija, digitalna ekonomija, tehnološko opismenjevanje, zaposlovanje v digitalni dobi, avtomatizacija, umetna inteligenca.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 654; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,64 MB) |
6. Učinek glasovnega zavedanja na pisanje nareka v 3. razredu osnovne šoleNastja Tovornik, 2022, magistrsko delo Opis: V naši magistrski nalogi smo se ukvarjali s tematiko razvoja vseh štirih velikih področji komunikacije. Naša vsakodnevna življenja bi brez poslušanja, govorjenja, branja in pisanja izgledala popolnoma drugače. Že če primerjamo komunikacijo z mlajšim otrokom, pri katerem so komunikacijske sposobnosti še v razvoju, z odraslo osebo, je opazna velika razlika. Skozi teorijo smo spoznali, kako pomemben je razvoj glasovnega zavedanja v zgodnjih letih otrokovega razvoja, ter se nato v empiričnem delu posvetili raziskovanju glasovnega zavedanja med učenci tretjega razreda osnovne šole. S pomočjo nareka smo izvedli primerjavo in klasifikacijo napak, ki so jih učenci naredili pri pisanju nareka. Zanimalo nas je, ali bo mogoče po obdobju petih mesecev govoriti o zmanjšanju števila napak pri vseh učencih, ali bodo med dečki in deklicami nastajale pomembne razlike. Ugotovili smo, da učenci niso dosegli enakomernega napredka in da so nekateri pri drugem pisanju nareka naredili celo več napak kot pri prvem pisanju.
Ključne besede: narek, glasovno zavedanje, opismenjevanje, tretji razred
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 790; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,28 MB) |
7. Opismenjevanje otrok z motnjo avtističnega spektra s pridruženo motnjo v duševnem razvoju: študija primera : magistrsko deloPatricija Bračič, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na razvijanje sporazumevanja pri otrocih z motnjo avtističnega spektra s pridruženo motnjo v duševnem razvoju. Želeli smo ugotoviti učinkovitost pomoči pri sporazumevanju otrok, ki so vključeni v individualiziran program knjižničarstva, ki se izvaja v posebnem programu vzgoje in izobraževanja v ZUDV Dornava. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi sporazumevanje, opismenjevanje, motnja avtističnega spektra, motnja v duševnem razvoju. V empiričnem delu sta predstavljeni kvantitativna in kvalitativna raziskava o razvijanju predopismenjevalnih in opismenjevalnih zmožnostih pri otrocih z MAS z motnjo v duševnem razvoju. V kvantitativni raziskavi so sodelovali trije otroci, ki obiskujejo posebni program vzgoje in izobraževanja. Z različnimi metodami in oblikami dela smo z njimi načrtno razvijali posamezna področja, kot so poznavanje črk, fonološko zavedanje, orientacija in grafomotorika, interes za branje/poslušanje, sposobnost predvidevanja, saj je potreba po sporazumevanju z drugimi ena osnovnih človekovih potreb. Sposobnosti izražanja potreb in želja, zahtevanja pomoči, odzivanja na pogovor drugih so pomembne pri vseh, saj nam dajejo možnost, da obvladamo svoje okolje, in so sredstvo, da se iz okolja čim več naučimo. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo šest učiteljic, ki s temi učenci vsakodnevno delajo. Zanimalo nas je, kako poteka njihova verbalna komunikacija, katere metode in oblike dela pri svojem delu uporabljajo, katero vrsto pomoči najpogosteje uporabijo, kaj menijo o individualiziranem programu knjižničarstvo, ki otrokom omogoča dodatno razvijanje sporazumevalnih veščin. Rezultati analize so pokazali, da so učenci z načrtnim in s strukturiranim, ponavljajočim se delom napredovali. Intervjuvanke so potrdile, da je individualiziran program kakovosten in učencem pomaga pri boljšem sporazumevanju z okoljem.
Ključne besede: sporazumevanje, motnje avtističnega spektra, motnja v duševnem razvoju, opismenjevanje, metode in oblike dela
Objavljeno v DKUM: 27.07.2022; Ogledov: 1038; Prenosov: 186
Celotno besedilo (1,95 MB) |
8. Spremljanje napredka učencev 3. razreda na področju branja in pisanja : magistrsko deloValentina Kragelj, 2022, magistrsko delo Opis: Začetno opismenjevanje poteka v prvem triletju osnovne šole. Uspeh učenca v prvih letih šolanja je odvisen tudi od razvoja grafomotoričnih spretnosti in senzoričnih funkcij. Cilj sodobnega bralnega pouka je, da bi vsak posameznik bral tekoče, prebrano razumel in bil sposoben pridobljene informacije uporabiti za reševanje življenjskih problemov. Pomemben vpliv na celoten potek razvoja posameznikovega branja in pisanja imajo razvite sposobnosti glasovnega zavedanja.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili komunikacijske dejavnosti, ki so sestavni del sodobnega bralnega pouka, podrobneje predstavili opismenjevanje v prvem triletju osnovne šole ter podrobneje raziskali teoretične vsebine branja in pisanja. V empiričnem delu smo predstavili namen in metodologijo naše raziskave. V praktičnem delu smo predstavili potek učnih srečanj v kronološkem zaporedju. V opisih srečanj smo sproti beležili komentarje in naša opažanja.
Izkazalo se je, da so učna srečanja kljub kratkemu časovnemu intervalu v splošnem prispevala k napredku učencev. Ugotovili smo, kako pomembno je zgodnje odkrivanje težav, kako pomembno vpliva dobro razvito glasovno zavedanje na branje in pisanje ter kako pomembna je notranja motivacija v procesu učenja.
Ključne besede: opismenjevanje, branje, razumevanje branja, pisanje, narek
Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 776; Prenosov: 140
Celotno besedilo (3,98 MB) |
9. Spremljanje napredka učencev 4. razreda pri pisanju nareka : magistrsko deloTina Tkalec, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Spremljanje napredka učencev 4. razreda pri pisanju nareka sta v teoretičnem delu predstavljeni dve osnovni komunikacijski sposobnosti, ki ju uporabljamo v vsakdanjem življenju za lažje sporazumevanje, in sicer poslušanje in pisanje. V poglavju o poslušanju so predstavljena splošna dejstva o poslušanju, vrste poslušanja in glasovno zavedanje. V poglavju o pisanju so podrobneje opredeljeni pisanje, težave pri pisanju in področje grafomotorike. Predstavljeno je tudi opismenjevanje, kjer so opisane metode opismenjevanja in motnje pri opismenjevanju. Namen naše raziskave je bil ugotoviti napredek učencev pri pisanju nareka v drugem in četrtem razredu, zato sta v teoretičnem delu predstavljena tudi narek in klasifikacija napak, ki smo jo nato tudi uporabili v raziskavi. V empiričnem delu nas je zanimalo, kakšna je razlika v številu napak pri pisanju po nareku v drugem in četrtem razredu in kako so učenci pri tem napredovali. V raziskavo je bilo vključenih 42 učencev osnovne šole v severovzhodni Sloveniji. Prvo preverjanje je bilo izvedeno maja 2019, ko so učenci obiskovali drugi razred osnovne šole, drugo preverjanje pa smo izvedli marca 2021, ko so bili ti učenci v četrtem razredu. Na obeh preverjanjih so učenci pisali enak narek, napake v nareku smo klasificirali in vnesli v tabelo ter jih razvrstili na tri glavna področja.
Ključne besede: poslušanje, pisanje, opismenjevanje, narek, drugi razred, četrti razred
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 1197; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,18 MB) |
10. Zaznavanje začetnih in končnih glasov v besedi in branje otrok pred vstopom v šoloTeja Goropevšek, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo temelji na glasovnem zavedanju skupine predšolskih otrok. Teoretični del ponuja opredelitev besede pismenost, razlago začetnega opismenjevanja in njegove dejavnike ter opisuje vse štiri komunikacijske dejavnike, zlasti branje. Hkrati se dotika tudi področja jezika v Kurikulumu za vrtce in poudarja glasovno zavedanje, se osredotoča na njegov pomen, na dejavnike in na povezavo glasovnega zavedanja z branjem. Empirični del je namenjen manjši skupini predšolskih otrok, starih od 5 do 6 let, ki smo jih individualno testirali s štirimi nalogami. Zanimalo nas je, ali bodo otroci prepoznali sličice, ali bodo prepoznali začetni in končni glas v besedi ter ali bodo prebrali določene besede. Opravljene preizkuse smo interpretirali za vsakega otroka posebej in za vse otroke skupaj. Rezultate smo povezali s teorijo in ugotovili, da je glasovno zavedanje temelj uspešnosti pri opismenjevanju. Vrtec daje otrokom spodbudno okolje in podporo pri procesu učenja pismenosti, saj so sleherni trenutek vpleteni v govorjenje, branje, poslušanje in pisanje.
Ključne besede: predšolski otrok, opismenjevanje, glasovno zavedanje, začetni glas, končni glas, branje
Objavljeno v DKUM: 15.04.2021; Ogledov: 1245; Prenosov: 208
Celotno besedilo (632,89 KB) |
