| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA RAZLIČNIH PRISTOPOV PRI IZVEDBI OSNOV PISANJA
Maja Deželak, 2009, diplomsko delo

Opis: Za učenje pisanja morajo imeti učenci razvite sposobnosti za osnovne elemente pisanja, za orientacijo v prostoru, na telesu in na listu in za poteze, ki tvorijo prvine črk. S pomočjo gibalno-grafičnih vaj in vaj za orientacijo se učenci naučijo nadzorovati gibe rok in telesa, ter uporabljati različna pisala. V teoretičnem delu diplomske naloge je opisana grafomotorika, pomen učenčevega delovnega okolja, opismenjevanje in podrobnejši opis osnov pisanje. V empiričnem delu ugotavljamo, kakšne razlike se pojavijo med dvema skupina učencev, ki sta deležni različnih pristopov pri izvedbi osnov pisanja. Ugotavljamo tudi napredek, ki so ga učenci dosegli pri osnovnih elementih pisanja in različnih grafomotoričnih vajah, po določenem časovnem obdobju. Za diplomsko nalogo s tem naslovom sem se odločila predvsem zaradi pomena, ki ga imajo osnove pisanja na kasnejše učenje pisanja črk, namreč želim vpliv različnih pristopov pisanja na učence.
Ključne besede: osnovni elementi pisanja, sedem osnovnih potez, grafomotorika, orientacija, opismenjevanje, delovno okolje
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 2850; Prenosov: 979
.pdf Celotno besedilo (4,75 MB)

2.
SPREMLJANJE DOLOČENIH PODROČIJ PRI PISANJU NAREKA V PRVEM TRILETJU
Klavdija Padežnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvem triletju osnovne šole gredo učenci skozi fazo opismenjevanja. Opismenjevanje pomeni naučiti se brati in pisati. Pri pisanju imajo veliko vlogo vaje iz grafomotorike, s katerimi učenci pridobijo občutek za držanje pisala, orientacijo na pisalni podlagi in občutek za pisanje. Pri posamezniku se pri pisanju pojavijo različne težave, ki so lahko vezane na različna področja. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila opismenjevanje s poudarkom na pisanju. V empiričnem delu je sledila predstavitev napak, ki se pojavljajo pri pisanju nareka v drugem in tretjem razredu osnovne šole. Napake se navezujejo na področje prostorskega zaznavanja in vizualno motorične koordinacije, na področje slušnega razločevanja in razčlenjevanja, na področje neznanja in druge vrste napak. Napake so bile predstavljene v obliki tabel, na koncu pa je bila narejena grafična primerjava napak med spoloma.
Ključne besede: pisanje, opismenjevanje, narek, klasifikacija napak po Šaliju, grafomotorika, poslušanje
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 3711; Prenosov: 754
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

3.
UČENCI TRETJEGA RAZREDA PO PREDHODNEM ZGLEDU PIŠEJO KRAJŠE PREPROSTO BESEDILO
Polona Justin, 2009, diplomsko delo

Opis: Učiteljeva temeljna naloga v prvi triadi, pri pouku slovenskega jezika, je učence opismeniti. Prizadevajo si, da učenci čim bolje usvojijo bralno tehniko in da prebrano besedilo tudi razumejo. Prav tako pa je pomembna tudi učenčeva upovedovalna zmožnost. V svojem diplomskem delu sem poseben poudarek namenila razumevanju pri branju ter pisanju. Cilj moje raziskave je bil ugotoviti napredek v razumevanju prebranega besedila ter napredek v samostojnem pisanju krajšega besedila po predhodnem zgledu. V raziskavo sem vključila tretji razred. Uporabila sem eksperimentalno metodo. Med prvim in drugim preizkušanjem je minilo obdobje petih mesecev. Ugotovila sem, da so učenci napredovali pri razumevanju prebranega besedila, pri samostojnem pisanju krajšega besedila pa ne. V času, ki je pretekel, med prvim in drugim preizkušanjem, so učenci očitno pozabili, kaj vse mora opis živali vsebovati.
Ključne besede: Ključne besede: poslušanje, branje, pisanje, opismenjevanje, opis.
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 2167; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

4.
MNENJE VZGOJITELJIC IN UČITELJIC O OPISMENJEVANJU UČENCEV NA OSNOVNIH ŠOLAH V KOROŠKI REGIJI
Tonja Krevh, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen mojega dela je ugotoviti in predstaviti načine učenja branja in pisanja, ki se jih uporabljajo vzgojiteljice in učiteljice v prvi triadi devetletne osnovne šole. Zanimalo me je predvsem, kdo po mnenju učiteljic in vzgojiteljic največ prispeva k uspešnemu opismenjevanju otrok, katera dejavnost priprave na opismenjevanje je najučinkovitejša, kako učiteljice in vzgojiteljice motivirajo otroke in kako spodbujajo njihov interes za branje in pisanje, ter kako vpliva na mnenje vzgojiteljic in učiteljic njihova izobrazba. Želela sem tudi izvedeti, katere metode so po mnenju učiteljic in vzgojiteljic najprimernejše za poučevanje branja in pisanja, kako pogosto učiteljice oziroma vzgojiteljice berejo otrokom in kaj po mnenju učiteljic in vzgojiteljic zavira razvoj opismenjevanja oziroma kaj povzroča otroku največje težave pri opismenjevanju. Da bi prišla do rezultatov in ugotovitev, sem trenutno stanje preverila z vprašalnikom na osnovnih šolah po Koroškem. V raziskovalni vzorec so bile zajete vzgojiteljice prvih razredov in učiteljice prve triade dvaindvajsetih osnovnih šol Koroške regije. Rezultati ankete so odgovorili na vprašanja, ki so se mi zastavljala. Rezultati so pokazali, da po mnenju vzgojiteljic največ k uspešnemu opismenjevanju prispevata učiteljica in vzgojiteljica skupaj. Učiteljice pa menijo, da največ prispevajo starši. Vzgojiteljice menijo, da sta najpomembnejši dejavnosti priprave na opismenjevanje govorna ustvarjalnost in poslušanje. Učiteljice so podobnega mnenja, le da je po njihovem mnenju pomemben tudi sproščen govor. V odgovorih na vprašanje o motivaciji vzgojiteljice in učiteljice menijo, da je najbolje motivirati in spodbujati otrokov interes za branje in pisanje tako, da jim veliko pripoveduješ. Najučinkovitejša metoda za učenje branja in pisanja je po mnenju vzgojiteljic metoda igre, učiteljice pa menijo, da je najučinkovitejša metoda pripovedovanja. Raziskava je tudi pokazala, da vzgojiteljice berejo otrokom nekajkrat na teden, učiteljice pa vsak dan. Mnenja glede zaviranja razvoja opismenjevanja so bila s strani učiteljic in vzgojiteljic zelo podobna. Večina jih meni, da sta za to kriva nestimulativno okolje in slaba grafomotorika.
Ključne besede: Opismenjevanje, metode opismenjevanja, poslušanje, pisanje, branje
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 3223; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (399,20 KB)

5.
UČINKI DODATNEGA IN DOPOLNILNEGA POUKA SLOVENŠČINE V DRUGEM IN TRETJEM RAZREDU
Maja Vajzman, 2009, diplomsko delo

Opis: Pouk slovenščine je temeljnega pomena. Slovenski jezik je naš materni jezik, s katerim se v največji meri ukvarjamo pri pouku slovenščine. Slovenski jezik pa je pomemben tudi pri ostalih predmetih, saj v materinščini ustvarjamo in prenašamo sporočila. V vsakdanjem življenju je pomembno, da obvladamo slovenski jezik, saj se le tako lahko vključimo v družbo. Vsak starš si želi, da bi bil njegov otrok normalno razvit in uspešen na čim več področjih. Med seboj se razlikujemo, na nekaterih področjih smo boljši in vsak kakšne reči ne obvlada. V svojem raziskovanju sem delala z učenci, ki imajo pri pouku slovenščine težave in obiskujejo dopolnilni pouk, in z učenci, ki so uspešni in hitro napredujejo na raznih področjih pri slovenščini ter obiskujejo dodatni pouk. Učenci obiskujejo 2. in 3. razred osnovne šole. Z raziskovanjem sem želela ugotoviti, ali lahko učenci obeh skupin, tisti z težavami in tisti, ki so pri pouku slovenščine uspešni, napredujejo, če z njimi učitelj dodatno dela in jih spodbuja.
Ključne besede: opismenjevanje, komunikacijske dejavnosti, dopolnilni pouk, dodatni pouk, učne težave, nadarjeni učenci
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 3754; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (603,32 KB)

6.
VPLIV PREDZNANJA NA ZAČETNO BRANJE IN PISANJE
Tadeja Forjan, 2009, diplomsko delo

Opis: Otroci se, z uvedbo devetletne osnovne šole, že precej zgodaj seznanijo z opismenjevanjem. V šoli razvijajo vse štiri komunikacijske sposobnosti, to so poslušanje, govorjenje, branje in pisanje, ki sem jih opisala v svojem teoretičnem delu. V prvem razredu predvsem poslušajo in govorijo, začnejo pa že raziskovati in spoznavati možnosti pisnega sporazumevanja. Učenci so med seboj zelo različni in od intelektualnih sposobnosti, motivacije in še mnogo drugih dejavnikov je odvisno, s kakšnim predznanjem vstopijo v drugi razred, kjer se začne sistematično opismenjevanje. Učiteljevo poznavanje učenčevega predznanja je pomembno, saj lahko tako individualizira pouk in spremlja napredek vsakega posameznika. V svojem empiričnem delu sem preverila predznanje učencev dveh drugih razredov na začetku šolskega leta in njihov napredek po nekaj mesecih. Individualni napredek učencev sem preverila s pisanjem po nareku in branjem neumetnostnega besedila z razumevanjem. Rezultate preverjanja predznanja, klasifikacije napak nareka in razumevanja prebranega besedila sem prikazala v tabelah. Obravnavala sem dva razreda, ki se bistveno ne razlikujeta, saj v obeh učitelja uporabljata analitično-sintetično metodo opismenjevanja. Kljub temu sem želela ugotoviti, če se razreda med sabo razlikujeta, zato sem na koncu z grafi prikazala še primerjavo med a in b razredom.
Ključne besede: opismenjevanje, predznanje, branje, razumevanje prebranega, pisanje, narek
Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 2649; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

7.
OPISMENJEVANJE NA DVOJEZIČNIH OSNOVNIH ŠOLAH V PREKMURJU
Petra Kavaš, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge Opismenjevanje na dvojezičnih osnovnih šolah v Prekmurju je bilo ugotoviti ali obstajajo razlike pri branju in pisanju v slovenščini glede na jezik, v katerem se učenci opismenjujejo. V raziskavo so bili vključeni vsi učenci drugih razredov dvojezičnih osnovnih šol v Prekmurju. Opismenjenost smo preverjali z dvema preizkusoma novembra 2008 in marca 2009 ter v raziskavo vključili iste učence. Tako smo ugotavljali tudi posameznikov napredek na področju branja in pisanja. Ugotovili smo, da pri opismenjevanju v slovenščini ne obstajajo bistvene razlike glede na jezik, v katerem se učenec opismenjuje. Ključni dejavnik za uspešnost imajo individualne sposobnosti učencev.
Ključne besede: opismenjevanje, branje, pisanje, dvojezičnost, jezik opismenjevanja, slovenščina, madžarščina
Objavljeno: 05.01.2010; Ogledov: 2188; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

8.
UPORABA STAVNICE KOT DIDAKTIČNEGA PRIPOMOČKA NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE
Janja Bračič, 2010, diplomsko delo

Opis: V prvi razred devetletke učitelji sprejmejo učence, ki se razlikujejo po svojih sposobnostih, pa tudi po svojem predznanju pisanja. Nekateri prestopijo prag šole s poznavanjem vseh črk, širokim znanjem branja in pisanja, medtem ko drugi tega predznanja nimajo. Ker vsak otrok komaj čaka, da se nauči brati in pisati, saj končno tudi on hodi v šolo, morajo učitelji ubrati pot do pismenosti, ki bo prilagojena vsem učencem, ne glede na njihovo predznanje. Opismenjujejo s pomočjo didaktičnih pripomočkov in iger, med katerimi je posebej pomembna slikovno-črkovna. Gre za v praksi uveljavljeno in preverjeno učno sredstvo, namenjeno začetnemu opismenjevanju, ki smo ga poimenovali tudi učenčeva stavnica. Kako pogosto, kdaj in kako učitelji uporabljajo stavnico, lahko razberemo v empiričnem delu diplomske naloge. Prav tako lahko iz grafičnih in tabelaričnih prikazov pregledamo, kakšne so bile razlike v odgovorih učiteljev, ki poučujejo na območju severovzhodne Slovenije, glede na njihovo izobrazbo in leta poučevanja. Pri raziskavi smo uporabili dve metodi: deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno raziskovalno metodo. Vzorec smo izbrali iz konkretne populacije učiteljev, ki poučujejo v 1., 2. ali 3. razredu devetletne osnovne šole. V raziskovalni vzorec smo vključili 306 učiteljev in učiteljic iz skupno 117 šol. Na anketni vprašalnik jih je odgovorilo 100. Rezultati preverjanja so pokazali, da veliko učiteljev pri delu uporablja stavnico kot didaktični pripomoček. Zanimivo je tudi, da je velika večina anketiranih opazila, da so učenci z motnjami pri branju in pisanju pri delu uspešnejši, če si pri delu pomagajo s stavnico. Iz te raziskave lahko ugotovimo, da je stavnica zelo koristen didaktični pripomoček v fazi opismenjevanja, kar je za učitelje podatek velike vrednosti.
Ključne besede: grafomotorika, opismenjevanje, pridobivanje črk in glasov, stavnica
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 3023; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

9.
RAZVOJ RAZLOČUJOČEGA POSLUŠANJA V 1. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Lea Dšuban, 2010, diplomsko delo

Opis: V našem življenju je poslušanje prva in za večino ljudi tudi najpogostejša komunikacijska dejavnost. Ločimo več vrst poslušanja, med katerimi je pri začetnem opismenjevanju najpomembnejše razločujoče poslušanje, saj predstavlja osnovo za učenje branja in pisanja. V prvem razredu devetletne osnovne šole razvijamo sposobnost razločujočega poslušanja pri učencih postopno, s pomočjo različnih vaj. Na začetku učenci prepoznavajo zvoke in jih med seboj primerjajo. Nato začnejo postopno ugotavljati, katera beseda je daljša/krajša, prepoznavati zloge in glasove na določenem mestu v besedi ter besede členiti na zloge in nazadnje na glasove. V svoji raziskavi sem želela proučiti, kako učenci razločujoče poslušajo. Vzorec je bil izbran iz konkretne populacije dveh prvih razredov na dveh različnih osnovnih šolah v Prekmurju. Preverjanje sem na obeh šolah izvedla dvakrat, saj me je zanimal napredek posameznega učenca, celotnega razreda ter primerjava med šolama. Uporabila sem deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja, njene rezultate pa sem prikazala v obliki tabel.
Ključne besede: opismenjevanje, razločujoče poslušanje, poslušanje posnetih zvokov, ugotavljanje dolžine v dvojicah besed, zlogovanje, začetni in končni zlogi, glasovi na začetku, na koncu in znotraj besede, glaskovanje
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 2858; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

10.
PISNO VOŠČILO V 2. TRILETJU
Ivka Knežević, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pisno voščilo v 2. triletju so v prvem delu predstavljena teoretična izhodišča, povezana s pisnim tvorjenjem neumetnostnega besedila — voščila. Zajema naslednja problemska področja: sporazumevanje, besedilo kot rezultat sporočanja ter opismenjevanje (branje in pisanje). V empiričnem delu ugotavljamo, kako uspešni so učenci dveh oddelkov petega razreda in enega oddelka četrtega razreda osnovne šole pri pisnem tvorjenju voščila. Pisne izdelke smo med seboj tudi primerjali in ugotovili, da so bili pri tvorjenju voščila najuspešnejši učenci skupine C, učenci skupine B pa nekoliko manj. Učenci skupine A so bili pri tvorjenju najmanj uspešni. Za diplomsko delo s tem naslovom sem se odločila predvsem zato, ker se v vsakdanjem življenju srečujemo z raznovrstnimi besedili, ki jih ne sprejemamo in ne tvorimo na enak način. Razvoj funkcionalne pismenosti je konstanten proces, ki omogoča, da pri tvorjenju besedil rabimo jezikovne oblike, ki jih zahteva delovanje v družbi, kar je pomembno za vsakega posameznika.
Ključne besede: Ključne besede: sporazumevanje, neumetnostno besedilo, opismenjevanje, branje, pisanje, voščilo
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1768; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (10,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici