| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 75
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremljanje napredka pri zaznavanju začetnih in končnih glasov v besedi učencev 1. razreda
Lara Dimec, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na začetnem opismenjevanju in njegovih dejavnikih. Osredotočeno je na glasovno zavedanje, natančneje zaznavanju začetnih in končnih glasov. Empirični del temelji na spremljanju napredka učencev od vstopa v prvi razred do vstopa v drugi razred pri poimenovanju sličic, zaznavi začetnega in končnega glasu v besedi. Z učenci smo se sestali trikrat, prvič pred obravnavo začetnega in končnega glasu, drugič po obravnavi in tretjič po obravnavi vseh črk, v drugem razredu. Vzorec je obsegal 19 učencev. Podatke smo zbrali s pomočjo preverjanja, ki zajema tri naloge: poimenovanje sličic, izgovorjava začetnega glasu in izgovorjava končnega glasu. Preverjanje je bilo vsakič enako. Podatki so predstavljeni s pomočjo tabel, ločeno glede na napredek učencev in razreda kot celota.
Ključne besede: začetni glas, končni glas, opismenjevanje, prvi razred
Objavljeno v DKUM: 20.11.2023; Ogledov: 273; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

2.
Vpliv digitalizacije na trg dela in vloga digitalnih veščin
Teodora Petrovska, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preučuje vpliv digitalizacije na trg dela ter raziskuje pomembnost digitalnih veščin v današnji digitalni dobi. Hitri tehnološki napredki in vsa večja uporaba digitalnih orodij ter platform so temeljno preoblikovali način dela. Študija raziskuje učinke digitalizacije na trende zaposlovanja, zahteve za delo in splošno strukturo trga dela. Posebej se osredotoča na raziskovanje sprememb, ki jih digitalizacija prinaša v naravo dela, povpraševanje po veščinah ter izzive in priložnosti, ki jih to predstavlja za posameznike, organizacije in družbo. Ugotovitve raziskave bodo prispevale k boljšemu razumevanju vpliva digitalizacije na trg dela ter vlogo digitalnih veščin pri oblikovanju prihodnosti dela.
Ključne besede: Digitalizacija, trg dela, digitalne veščine, tehnološki napredek, tehnološke inovacije, digitalna transformacija, digitalna ekonomija, tehnološko opismenjevanje, zaposlovanje v digitalni dobi, avtomatizacija, umetna inteligenca.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 491; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

3.
Učinek glasovnega zavedanja na pisanje nareka v 3. razredu osnovne šole
Nastja Tovornik, 2022, magistrsko delo

Opis: V naši magistrski nalogi smo se ukvarjali s tematiko razvoja vseh štirih velikih področji komunikacije. Naša vsakodnevna življenja bi brez poslušanja, govorjenja, branja in pisanja izgledala popolnoma drugače. Že če primerjamo komunikacijo z mlajšim otrokom, pri katerem so komunikacijske sposobnosti še v razvoju, z odraslo osebo, je opazna velika razlika. Skozi teorijo smo spoznali, kako pomemben je razvoj glasovnega zavedanja v zgodnjih letih otrokovega razvoja, ter se nato v empiričnem delu posvetili raziskovanju glasovnega zavedanja med učenci tretjega razreda osnovne šole. S pomočjo nareka smo izvedli primerjavo in klasifikacijo napak, ki so jih učenci naredili pri pisanju nareka. Zanimalo nas je, ali bo mogoče po obdobju petih mesecev govoriti o zmanjšanju števila napak pri vseh učencih, ali bodo med dečki in deklicami nastajale pomembne razlike. Ugotovili smo, da učenci niso dosegli enakomernega napredka in da so nekateri pri drugem pisanju nareka naredili celo več napak kot pri prvem pisanju.
Ključne besede: narek, glasovno zavedanje, opismenjevanje, tretji razred
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 594; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

4.
Opismenjevanje otrok z motnjo avtističnega spektra s pridruženo motnjo v duševnem razvoju: študija primera : magistrsko delo
Patricija Bračič, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na razvijanje sporazumevanja pri otrocih z motnjo avtističnega spektra s pridruženo motnjo v duševnem razvoju. Želeli smo ugotoviti učinkovitost pomoči pri sporazumevanju otrok, ki so vključeni v individualiziran program knjižničarstva, ki se izvaja v posebnem programu vzgoje in izobraževanja v ZUDV Dornava. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi sporazumevanje, opismenjevanje, motnja avtističnega spektra, motnja v duševnem razvoju. V empiričnem delu sta predstavljeni kvantitativna in kvalitativna raziskava o razvijanju predopismenjevalnih in opismenjevalnih zmožnostih pri otrocih z MAS z motnjo v duševnem razvoju. V kvantitativni raziskavi so sodelovali trije otroci, ki obiskujejo posebni program vzgoje in izobraževanja. Z različnimi metodami in oblikami dela smo z njimi načrtno razvijali posamezna področja, kot so poznavanje črk, fonološko zavedanje, orientacija in grafomotorika, interes za branje/poslušanje, sposobnost predvidevanja, saj je potreba po sporazumevanju z drugimi ena osnovnih človekovih potreb. Sposobnosti izražanja potreb in želja, zahtevanja pomoči, odzivanja na pogovor drugih so pomembne pri vseh, saj nam dajejo možnost, da obvladamo svoje okolje, in so sredstvo, da se iz okolja čim več naučimo. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo šest učiteljic, ki s temi učenci vsakodnevno delajo. Zanimalo nas je, kako poteka njihova verbalna komunikacija, katere metode in oblike dela pri svojem delu uporabljajo, katero vrsto pomoči najpogosteje uporabijo, kaj menijo o individualiziranem programu knjižničarstvo, ki otrokom omogoča dodatno razvijanje sporazumevalnih veščin. Rezultati analize so pokazali, da so učenci z načrtnim in s strukturiranim, ponavljajočim se delom napredovali. Intervjuvanke so potrdile, da je individualiziran program kakovosten in učencem pomaga pri boljšem sporazumevanju z okoljem.
Ključne besede: sporazumevanje, motnje avtističnega spektra, motnja v duševnem razvoju, opismenjevanje, metode in oblike dela
Objavljeno v DKUM: 27.07.2022; Ogledov: 884; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

5.
Spremljanje napredka učencev 3. razreda na področju branja in pisanja : magistrsko delo
Valentina Kragelj, 2022, magistrsko delo

Opis: Začetno opismenjevanje poteka v prvem triletju osnovne šole. Uspeh učenca v prvih letih šolanja je odvisen tudi od razvoja grafomotoričnih spretnosti in senzoričnih funkcij. Cilj sodobnega bralnega pouka je, da bi vsak posameznik bral tekoče, prebrano razumel in bil sposoben pridobljene informacije uporabiti za reševanje življenjskih problemov. Pomemben vpliv na celoten potek razvoja posameznikovega branja in pisanja imajo razvite sposobnosti glasovnega zavedanja. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili komunikacijske dejavnosti, ki so sestavni del sodobnega bralnega pouka, podrobneje predstavili opismenjevanje v prvem triletju osnovne šole ter podrobneje raziskali teoretične vsebine branja in pisanja. V empiričnem delu smo predstavili namen in metodologijo naše raziskave. V praktičnem delu smo predstavili potek učnih srečanj v kronološkem zaporedju. V opisih srečanj smo sproti beležili komentarje in naša opažanja. Izkazalo se je, da so učna srečanja kljub kratkemu časovnemu intervalu v splošnem prispevala k napredku učencev. Ugotovili smo, kako pomembno je zgodnje odkrivanje težav, kako pomembno vpliva dobro razvito glasovno zavedanje na branje in pisanje ter kako pomembna je notranja motivacija v procesu učenja.  
Ključne besede: opismenjevanje, branje, razumevanje branja, pisanje, narek
Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 658; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

6.
Spremljanje napredka učencev 4. razreda pri pisanju nareka : magistrsko delo
Tina Tkalec, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Spremljanje napredka učencev 4. razreda pri pisanju nareka sta v teoretičnem delu predstavljeni dve osnovni komunikacijski sposobnosti, ki ju uporabljamo v vsakdanjem življenju za lažje sporazumevanje, in sicer poslušanje in pisanje. V poglavju o poslušanju so predstavljena splošna dejstva o poslušanju, vrste poslušanja in glasovno zavedanje. V poglavju o pisanju so podrobneje opredeljeni pisanje, težave pri pisanju in področje grafomotorike. Predstavljeno je tudi opismenjevanje, kjer so opisane metode opismenjevanja in motnje pri opismenjevanju. Namen naše raziskave je bil ugotoviti napredek učencev pri pisanju nareka v drugem in četrtem razredu, zato sta v teoretičnem delu predstavljena tudi narek in klasifikacija napak, ki smo jo nato tudi uporabili v raziskavi. V empiričnem delu nas je zanimalo, kakšna je razlika v številu napak pri pisanju po nareku v drugem in četrtem razredu in kako so učenci pri tem napredovali. V raziskavo je bilo vključenih 42 učencev osnovne šole v severovzhodni Sloveniji. Prvo preverjanje je bilo izvedeno maja 2019, ko so učenci obiskovali drugi razred osnovne šole, drugo preverjanje pa smo izvedli marca 2021, ko so bili ti učenci v četrtem razredu. Na obeh preverjanjih so učenci pisali enak narek, napake v nareku smo klasificirali in vnesli v tabelo ter jih razvrstili na tri glavna področja.
Ključne besede: poslušanje, pisanje, opismenjevanje, narek, drugi razred, četrti razred
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 1076; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

7.
Zaznavanje začetnih in končnih glasov v besedi in branje otrok pred vstopom v šolo
Teja Goropevšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na glasovnem zavedanju skupine predšolskih otrok. Teoretični del ponuja opredelitev besede pismenost, razlago začetnega opismenjevanja in njegove dejavnike ter opisuje vse štiri komunikacijske dejavnike, zlasti branje. Hkrati se dotika tudi področja jezika v Kurikulumu za vrtce in poudarja glasovno zavedanje, se osredotoča na njegov pomen, na dejavnike in na povezavo glasovnega zavedanja z branjem. Empirični del je namenjen manjši skupini predšolskih otrok, starih od 5 do 6 let, ki smo jih individualno testirali s štirimi nalogami. Zanimalo nas je, ali bodo otroci prepoznali sličice, ali bodo prepoznali začetni in končni glas v besedi ter ali bodo prebrali določene besede. Opravljene preizkuse smo interpretirali za vsakega otroka posebej in za vse otroke skupaj. Rezultate smo povezali s teorijo in ugotovili, da je glasovno zavedanje temelj uspešnosti pri opismenjevanju. Vrtec daje otrokom spodbudno okolje in podporo pri procesu učenja pismenosti, saj so sleherni trenutek vpleteni v govorjenje, branje, poslušanje in pisanje.
Ključne besede: predšolski otrok, opismenjevanje, glasovno zavedanje, začetni glas, končni glas, branje
Objavljeno v DKUM: 15.04.2021; Ogledov: 1070; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (632,89 KB)

8.
Razvoj opismenjevanja v prvem razredu osnovne šole
Martina Domanjko, 2021, magistrsko delo

Opis: Pomembno je, da učenci usvojijo določene sposobnosti, tako telesne kot psihološke, da so pripravljeni na pisanje. Pred samim spoznavanjem črk se morajo naučiti osnov pisanja, kot so primerna telesna drža, položaj glave, rok (tiste, ki piše in tiste, ki drži podlago). Pomembna je tudi drža trupa in postavitev nog. Ne smemo pa pozabiti na velikost in postavitev mize glede na vir svetlobe. Vse to so osnove, ki jih mora učenec uzavestiti pri pisanju. Pri tem je pomembna vloga učitelja, da učence čim bolj opominja na osnove pisanja in da oceni, kdaj so učenci pripravljeni na naslednjo fazo opismenjevanja. Če učenec ne osvoji osnov pisanja in nima dovolj razvitih sposobnosti, se začnejo kazati znaki razvojne disgrafije. Magistrska naloga v teoretičnem delu temelji na obravnavi pisanja učencev v prvem razredu osnovne šole. Osredotočena je na opismenjevanje in na njene faze, ki jih učenec usvaja že v predšolskem obdobju in kasneje v osnovni šoli. V nalogi je razloženo opismenjevanje, njene metode in postopki. Predstavljeni so različni dejavniki, ki vplivajo na pisanje otroka, kot so vidno in slušno zaznavanje, orientacija in grafomotorika. Empirični del temelji na spremljanju napredka učencev prvega razreda na področju pisanja s pomočjo opazovalnega lista in dveh nalog pisanja. Preučila sem razvoj pisanja učencev v treh obdobjih: pred, med in po spoznavanju tiskanih črk. Raziskava temelji na deskriptivni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Osnovne deskriptivne statistike nisem uporabila zaradi premajhnega števila vzorca učencev. Vzorec je obsegal 20 učencev prvega razreda osnovne šole na Štajerskem. Podatki so zbrani s testom znanja, ki obsega dve nalogi, in sicer zapis črk in zapis besed. Zraven testa smo uporabili še opazovalno tabelo, ki je vsebovala elemente pomanjkljivosti osnov pisanja. Test je bil enak pri vseh treh preverjanjih. Podatke sem nato predstavila s pomočjo tabel in izdelkov učencev.
Ključne besede: Opismenjevanje, pisanje, dejavniki, spretnosti, osnove pisanja, razvojna disgrafija.
Objavljeno v DKUM: 12.02.2021; Ogledov: 1460; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

9.
Vpliv levoročnosti na razvoj grafomotorike pri otrocih, starih od 4 do 6 let
Maša Hedl, 2020, diplomsko delo

Opis: Pisanje je ena od komunikacijskih sposobnosti, ki se začne razvijati že v predšolskem obdobju. Sprva se mora otrok naučiti in pridobiti ustrezna znanja pravilne drže telesa in pisala, same orientacije v prostoru in na formatu, ki ga uporablja. Kasneje pa te veščine uporabi. Da bi vzgojitelj kvalitetno sooblikoval proces, mora med drugimi biti pozoren tudi na stranskost otroka. Dominanca se pri otrocih navadno pokaže med tretjim in četrtim letom starosti. Sama stranskost nikakor ni vzrok za slabšo učno zmožnost ali uspešnost otroka. V teoretičnem delu smo se osredotočili na opismenjevanje kot proces, na osnove pisanja, razvoj fine in grobe motorike. Eno poglavje pa smo namenili tudi grafomotoričnim spretnostim, razvoju grafomotorike in motnjam v razvoju grafomotorike. Posebno pozornost pa smo namenili v poglavju stranskost, kjer smo podrobneje predstavili desnoročnost, levoročnost ter tudi ambilateralnost. V empiričnem delu pa so predstavljeni in interpretirani rezultati opazovanja posameznega otroka. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali levoročnost vpliva na razvoj ter kakovost pismenosti pri predšolskih otrokih. Ter ali imajo levoročni otroci enako možnosti za napredovanje ob enakih pogojih. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko, in sicer opazovanjem. Opazovanje je potekalo enkrat, opazovali pa smo pravilno telesno držo in držo pisala, ter število odklonov pri napisani navpični, ravni črti. Ugotovili smo, da imajo levični otroci enake možnosti ob enakih pogojih za napredovanje ter, da levoročnost ne vpliva na kakovost pismenosti pri predšoslkih otrokih.
Ključne besede: pisanje, opismenjevanje, levoročnost, drža telesa, drža pisala
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 1128; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (851,31 KB)

10.
Poučevanje kartografije v 2. triletju osnovne šole na primeru 4. in 5. razreda osnovne šole
Metka Kološa, 2020, magistrsko delo

Opis: Kartografsko opismenjevanje je dolg in zahteven učni proces, s katerim se učenci v manjši meri srečajo že v prvem triletju, bolj podrobno pa se z njim spoznajo v 4. in 5. razredu osnovne šole. Bistvo kartografskega opismenjevanja je posameznika usposobiti za uporabo kartografskih prikazov. Namen magistrskega dela je na osnovi načrtovanega in izvedenega pedagoškega eksperimenta ugotoviti, kako kartografsko opismenjeni so učenci 4. in 5. razreda izbrane osnovne šole in ali lahko s pomočjo dodatnega gradiva in terenskega dela izboljšamo njihovo kartografsko pismenost. Z analizo veljavnega Učnega načrta družba za 4. in 5. razred smo ugotavljali številčno zastopanost učnih ciljev, vezanih na kartografijo in njihovo vsebinsko ustreznost. Rezultati analize Učnega načrta družba so pokazali, da kartografski učni cilji za 4. in 5. razred skupaj predstavljajo le 12,5 % vseh operativnih ciljev. V praktičnem delu naloge sta bili uporabljeni metodi pedagoškega eksperimenta in kvalitativna metoda – intervju z učiteljico učencev, ki so bili vključeni v pedagoški eksperiment. V slednjega je bila vključena kombinirana učna skupina učencev, ki v šolskem letu 2019/20 obiskujejo 4. in 5. razred. Skupno je sodelovalo 10 učencev, štirje učenci 4. razreda in šest učencev 5. razreda. Rezultati praktičnega dela so pokazali, da so vsi učenci izboljšali svojo kartografsko pismenost. Ugotovili smo tudi, da je terensko delo bistveno pripomoglo k boljši kartografski pismenosti, kjer pa se je pokazalo tudi, da so se učenci bolje orientirali z ročnim kompasom v primerjavi z uporabo GPS-a na mobilnih napravah. Učiteljica, ki poučuje predmet družba v kombiniranem oddelku, meni, da so izdelano učno gradivo in učne priprave primerne za uporabo tudi v prihodnje
Ključne besede: kartografsko opismenjevanje, orientacija, učni načrt, kompas, GPS
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 922; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

Iskanje izvedeno v 2.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici