| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv glasovnega zavedanja na pravopisno in slovnično korektnost pri opisovanju živali in predmetov ter nareku
Dušanka Brumen, 2016, magistrsko delo

Opis: Opismenjevanje otrok se prične tako rekoč že od rojstva in ne šele v prvem razredu. Otroci pričnejo z razlikujočim poslušanjem, na katerem temeljijo preostale vrste poslušanja, ko začnejo zaznavati zvoke in jih prepoznavajo, ko začnejo ločevati glas od hrupa. Govor se prične razvijati že pri nekaj mesecih, ko se dojenčki poigravajo z izgovorjavo različnih glasov in zlogov. Sistematično se razvijanje predopismenjevalnih spretnosti nadaljuje v vrtcu in nato še v šoli, kjer postopoma učenci začnejo ločevati med posameznimi besedami, glasovi in zlogi v besedah, jih prepoznavajo, odkrivajo in poimenujejo, iščejo rime. Učenci morajo dobro razlikujoče, razčlenjujoče in razločujoče slišati. Vse to sodi k usvajanju glasovnega zavedanja, ki če je dobro usvojeno, pripomore k boljši slovnični in pravopisni korektnosti pri nareku, kot v nadaljevanju kaže raziskava. Raziskava temelji na slučajnostnem priložnostnem vzorcu 78 učencev, med katerimi je 46 dečkov in 32 deklic, od tega jih 46 obiskuje mestne in 32 primestne šole. Raziskava je potekala kar pet let, saj so bili učenci prvič vključeni v njo v prvem razredu in zadnjič v petem razredu, vendar so pri raziskavi sodelovali petkrat. Enkrat v prvem razredu, kjer je raziskava potekala tri dni, saj je potekala v obliki odprtih vprašanj. Dvakrat so bili v raziskavo vključeni v drugem razredu, prvič so pisali narek in drugič opis. Na enak način je potekala raziskava še v petem razredu. V prvem razredu temelji pouk slovenskega jezika na usvajanju in utrjevanju glasovnega zavedanja. Po prenovljenem učnem načrtu iz leta 2011 je v ospredje še bolj postavljen učenec kot individuum, bolj je pomembno njegovo znanje kot znanje skupine. Zato mora učitelj v začetku prvega razreda preveriti, na kateri stopnji je usvojeno glasovno zavedanje, in na njej dalje graditi. V pomoč mu je individualni načrt učenca, ki si ga izdela sam za vsakega učenca posebej in v njega vlaga učenčeve izdelke ter vpisuje rezultate glaskovanja, zlogovanja in rimanja. Na podlagi tega lahko učitelj nadaljnje delo lažje diferencira in razvija učenčeve sposobnosti razločujočega in razčlenjujočega poslušanja. Ko so temelji dobri, trdi in zakoreninjeni, pa lahko nadaljuje z usvajanjem sekundarnih jezikovno sporazumevalnih spretnosti, torej pisanja in branja, pri katerih mora učenec znati uporabiti že prej pridobljeno znanje primarno jezikovno sporazumevalnih spretnosti. Učenci imajo čas do konca drugega razreda, da usvojijo branje in pisanje in nato ti dve spretnosti nadgrajujejo v tretjem razredu. V raziskavi nas je zanimalo, ali ima dobro usvojeno glasovno zavedanje vpliv na kasnejše pravopisne in slovnične korektnosti pri pisanju nareka in opisovanja, kjer pa morajo biti učenci pozorni tudi na zgradbo besedila, pomen besed in tvorjenje povedi. Postavljena je bila hipoteza, da bolj kot imajo učenci razvito razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, manj bodo imeli težav s pisanjem in branjem. Tehnike pisanja in branja bodo usvojili lažje, hitreje, z manj težavami in neuspehi kot učenci, ki so imeli manj razvito glasovno zavedanje. Učitelj mora prepoznati učence, ki imajo težave z glasovnim zavedanjem, in delo pri pouku oziroma dopolnilnem pouku diferencirati ali individualizirati tako, da jim ponudi ustrezne vaje, ki krepijo pomanjkljive spretnosti. Predvidevam, da se bo pri raziskavi pokazalo, da so pomanjkljive spretnosti glasovnega zavedanja pripomogle k pravopisnim napakam pri nareku in opisu živali v drugem razredu ter nareku in opisu predmeta v petem razredu. Predvidevam še, da se bo v petem razredu število napak večalo sorazmerno s pomanjkljivo usvojenimi spretnostmi glasovnega zavedanja. Torej, slabše kot so imeli razvito razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, več bo napak v drugem razredu, pravopisna in slovnična korektnost pa se bo še zmanjšala tudi v petem razredu.
Ključne besede: poslušanje, razlikujoče, razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, spodbujanje glasovnega zavedanja, narek, neumetnostno besedilo, opis živali, opis predmeta, prvi razred, drugi razred in peti razred
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1406; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

2.
TVORJENJE MISELNEGA VZORCA PRI OPISU PREDMETA IN PRETVORBA V ZAPISANO BESEDILO
Vida Štuhec Kuri, 2010, diplomsko delo

Opis: Pri obravnavi neumetnostnih besedil v četrtem razredu osnovne šole, se drugi funkcionalni cilj glasi: Učenci sprejemajo in tvorijo svoji starosti ustrezna pisna besedila. Iz tega funkcionalnega cilja izhaja podrejeni cilj, ki pravi: Učenci berejo strokovna in publicistična besedila ter sami tvorijo podobna strokovna besedila. Tukaj v učnem načrtu zasledimo poljudnoznanstvena besedila, povezana s temami drugih predmetnih področij, kot so opis življenja, opis predmeta, navodilo za delo, ipd. Izbor moje teme za diplomsko nalogo je povezan prav z opisom predmeta. Po branju neumetnostnega besedila, opis predmeta, sem preverjala ali so učenci sposobni izluščiti iz besedila ključne besede in bistvene podatke. Preverjala in primerjala sem razumevanje prebranega neumetnostnega besedil med dvema skupinama, samostojno izdelavo miselnega vzorca ter pretvorbo le-tega v zapisano besedilo. Obenem sem preverjala tudi besedišče učencev četrtega razreda. Dve skupini učencev sem izbrala in interpretirala rezultate glede na uporabo različnih didaktičnih gradiv; saj je skupina A pri pouku slovenščine uporabljala gradivo iz katerega so bile naloge, skupina B pa je pri pouku slovenščine uporabljala drugo gradivo, ki ima drugačen sistem reševanja nalog. Didaktično gradivo, ki ga pri pouku slovenščine uporabljajo učenci skupine B, ne vsebuje pojmovnih map in hkrati delo z njimi ni predvideno. Torej sem pričakovala, da bodo rezultati skupine A boljši, kajti navajeni so na sistem dela, ki ga narekuje delovni list. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo reševanja nalog, ki je potekalo na dveh šolah pod natanko enakimi pogoji.
Ključne besede: bralno razumevanje, opis predmeta, miselni vzorec, ključne besede, bistveni podatki
Objavljeno v DKUM: 08.07.2010; Ogledov: 5347; Prenosov: 479
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

3.
NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE PRI PISANJU OPISA PREDMETA V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Jasmina Rožman, 2010, diplomsko delo

Opis: Temeljna naloga, ki jo ima učitelj razrednega pouka je, da učence opismeni. To pomeni, da učence nauči brati in pisati. Do tega cilja lahko pride na več različnih načinov. Pri procesu opismenjevanja se lahko pojavijo tudi številne motnje in težave. Pouk slovenščine je temeljnega pomena, saj se naučimo osnov za medsebojno sporazumevanje. Ena izmed komunikacijskih dejavnosti je tudi pisanje, ki sem ga v teoretičnem delu še posebej predstavila. Pomembno vlogo pri pisanju ima razvoj grafomotorike, ki je pomembna, da učenec zna držati pisalo, ima občutek za pisanje in se zna orientirati na pisalni podlagi. Ker se pri pisanju lahko pojavijo različne motnje in težave, sem se v empiričnem delu diplomske naloge posvetila napakam, ki jih učenci 4. razredov osnovne šole naredijo med pisanjem opisa predmeta s pomočjo pojmovne mape oziroma miselnega vzorca. Preverila sem tudi, koliko ključnih besed so vključili v opis, koliko bistvenih podatkov so zapisali ob ključnih besedah in koliko brez ključnih besed, kakšne vrste povedi so uporabili (enostavčne, zložene), koliko besed so zapisali na poved ter koliko stavkov so zapisali na poved. V empiričnem delu sem prikazala rezultate prvega in drugega pisanja ter primerjavo med učenci skupine A (vaška šola) in B (mestna šola).
Ključne besede: opismenjevanje, grafomotorika, pisanje, opis predmeta, klasifikacija napak
Objavljeno v DKUM: 07.07.2010; Ogledov: 3526; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (6,25 MB)

4.
POSLUŠANJE NEUMETNOSTNEGA BESEDILA (OPIS PREDMETA) V 3. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Anita Osterc, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je poslušanje neumetnostnega besedila v 3. razredu devetletne osnovne šole. Namen le-te je bil preveriti in primerjati, kako vpliva poslušanje neumetnostnega besedila na razumevanje poslušanega in razvoj pisanja pri učencih. V teoretičnem delu je bilo predstavljeno: poslušanje kot komunikacijska dejavnost, pomen poslušanja, vrste in dejavniki, ki vplivajo na poslušanje, govorno-poslušalska komunikacija ter poslušanje neumetnostnih besedil v šoli in prvem triletju. Empirični del zajema prikaz in primerjavo rezultatov, ki so jih dosegli učenci tretjih razredov podeželske (šola A) in mestne šole (šola B). Učenci podeželske šole se s poslušanjem posnetega neumetnostnega besedila še niso srečali, učenci mestne šole pa ga poznajo že od 1. razreda. Uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo reševanja kratkih nalog, oblikovanja pojmovne mape in zapisom krajšega neumetnostnega besedila po poslušanem neumetnostnem besedilu.
Ključne besede: poslušanje, neumetnostno besedilo, pojmovna mapa, slušno razumevanje in pomnjenje, opis predmeta
Objavljeno v DKUM: 01.10.2009; Ogledov: 4547; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

Iskanje izvedeno v 2.91 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici