1. Priprava otroka na timpanostomijoMonja Jenuš, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Vnetje srednjega ušesa je pogost razlog za obisk zdravnika pri otrocih, pogosto zahteva antibiotike. Timpanostomija, kirurški poseg za odvajanje tekočine iz srednjega ušesa, je običajna pri ponavljajočih se vnetjih. Priprava na operacijo vključuje psihološko in fizično pripravo otroka ter aktivno sodelovanje staršev, kar prispeva k uspešnejšemu izidu posega.
Metode: V zaključnem delu smo pregledali in analizirali literaturo. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in CINAHL Ultimate, kjer smo iskali s pomočjo iskalnega niza. Pridobljene podatke smo prefiltrirali s pomočjo izključitvenih in vključitvenih kriterijev. Celoten pregled smo predstavili v PRISMA diagramu. Vključene članke smo prikazali v evalvacijski tabeli. Pomembne podatke iz literature smo povzeli v tematski analizi.
Rezultati: Končni rezultat zajema 9 ustreznih identificiranih virov, kjer se predvsem posvečajo psihični pripravi in manj fizični. Zaslediti je bilo tudi, da je medicinska sestra izvzeta iz priprave otroka na timpanostomijo in posledično zelo malo sodeluje pred, med in po izvedeni timpanostomiji. Glavno temo tematske analize »Priprava otroka na timpanostomijo« smo razdelili na tri teme sekundarnega nivoja ter na teme primarnega nivoja, ki smo jih poimenovali: »Psihična priprava otroka«, »Fizična/telesna priprava otroka«, »Zdravstveno vzgojno delo pred OP«, »Izguba sluha« in »Zdravstveno vzgojno delo po OP«.
Razprava in zaključek: Priprava otroka na timpanostomijo vključuje psihološko in telesno pripravo ter zdravstveno vzgojno delo za starše. Raziskave kažejo na premalo vključevanja medicinskih sester, kar negativno vpliva na oskrbo otrok. Povečanje njihove vloge in izboljšanje komunikacije med zdravstvenimi delavci, starši in otroki bi zmanjšalo stres ter izboljšalo rezultate operacije.
Ključne besede: operativni poseg, otroci, timpanalna cevka Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 66
Celotno besedilo (741,00 KB) |
2. Pomen psihične priprave za zmanjševanje predoperativne anksioznosti pri otrocihPatricija Košar, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Pri otroku, ki bo operiran v splošni anesteziji, poznamo za zmanjševanje predoperativne anksioznosti farmakološke in nefarmakološke ukrepe. Izbira ukrepov je individualno naravnana glede na otrokove potrebe, pri čemer ima dobra psihična priprava pomembno vlogo.
Metode: Naredili smo pregled, analizo ter sintezo znanstvene in strokovne literature. Uporabili smo podatkovne baze PubMed, Chinal Ultimate in ScienceDirect. S PRISMA diagramom smo predstavili pregled literature. Izvedli smo hierarhijo dokazov. Vključene raziskave smo prikazali v evalvacijski tabeli in naredili smo vsebinsko analizo.
Rezultati: Identificirali smo 113 raziskav. V končno analizo smo vključili 7 člankov. Raziskave so pokazale, da uporaba psihične priprave ugodno vpliva na zmanjšanje predoperativne anksioznosti pri otrocih. Ugotovili smo, da se v ta namen najpogosteje uporabljajo farmakološki ukrepi, čeprav nefarmakološki ukrepi, kot so glasba, slikanje, igre, filmi, aplikacije na tablici, videoigre ali navidezna resničnost prav tako učinkovito zmanjšujejo stopnjo anksioznosti.
Razprava in zaključek: Raziskave jasno nakazujejo, da ni jasnih smernic, kako pristopiti k pripravi otroka na operativni poseg. Zavedati se moramo edinstvenosti posameznika in se prilagoditi vsakemu posebej. V praksi je uporaba farmakoloških ukrepov najpogostejša, a se moramo zavedati njihovih stranskih učinkov ter se, kadar je možno, poslužiti nefarmakoloških ukrepov, saj so enako učinkoviti. Ključne besede: operativni poseg, anksioznost, otrok Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 65; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,65 MB) |
3. Preprečevanje poškodb tkiva zaradi tlaka med operativnim posegomLaura Kostreš, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Poškodba tkiva zaradi tlaka (PTT) je lahko pogost zaplet v perioperativni zdravstveni negi. Ključnega pomena je, da pacienta pred začetkom operativnega posega namestimo v ustrezen položaj in pri tem uporabimo pripomočke za preprečevanje PTT. Namen zaključnega dela je raziskati načine preprečevanja PTT med operativnim posegom.
Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo znanstvene literature s področja preprečevanja PTT med operacijskim posegom. Uporabili smo deskriptivno oz. opisno metodo dela. Znanstveno literaturo smo iskali v tujih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed, ScienceDirect in Cochrane Library.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 10 raziskav. Ugotovili smo, da lahko s pomočjo pripomočkov uspešno preprečimo ali zmanjšamo število PTT med operativnim posegom. S tem pa pripomoremo tudi k večjemu zadovoljstvu osebja ter manjšim stroškom.
Razprava in zaključek: Ob pregledu strokovne literature menimo, da je preprečevanje PTT v operacijski dvorani usmerjeno predvsem v uporabo različnih pripomočkov. Treba bi bilo narediti še kakšno raziskavo, ki bi temeljila na predstavitvi različnih položajev za preprečevanje PTT v operacijski dvorani. Ključne besede: poškodba tkiva zaradi tlaka, operativni poseg, položaji pacienta, pripomočki Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 35; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,12 MB) |
4. Pomen komunikacije med medicinsko sestro in pacientom pred operativnim posegomLana Gorenc, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Komunikacija med medicinsko sestro in pacientom je ključ do dobrega in kakovostnega dela, boljšega počutja in hitrejšega okrevanja pacientov. Operativni poseg pacientu predstavlja stres, strah in bolečino. Namen zaključnega dela je raziskati pomen komunikacije med medicinsko sestro in pacientom pred operativnim posegom.
Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo sistematično pregledali, analizirali in sintetizirali znanstveno literaturo na temo pomena komunikacije med medicinsko sestro in pacientom pred operativnim posegom. Literaturo smo iskali v mednarodno priznanih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in ScienceDirect.
Rezultati: Od pridobljenih 544 raziskav smo glede na primernost v analizo vključili deset člankov. Rezultate smo sintetizirali s pomočjo vsebinske analize, izbrali tri podkategorije in iz njih oblikovali proste kode.
Razprava in sklep: Predoperativna komunikacija se je izkazala za zelo pomembno, saj se med medicinsko sestro in pacientom vzpostavi zaupljiv odnos, ki pomaga pacientu k boljšemu psihičnemu počutju in razumevanju procesa, kar posledično vodi do boljše pripravljenosti pacienta na operativni poseg, njegovega hitrejšega okrevanja in medsebojnega sodelovanja. Ključne besede: komunikacija, medicinska sestra, pacient, operativni poseg Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 320; Prenosov: 79
Celotno besedilo (654,30 KB) |
5. Zdravstvena nega pacienta z ileostomoSergeja Firer, 2020, diplomsko delo Opis: Izhodišče in namen: V diplomskem delu je obravnavana zdravstvena nega pacienta po operativnem posegu, pri katerem so izvedli ileostomo. Namen obravnave je bil ugotoviti kako pacient sprejema svoje zdravstveno stanje in kako mu je pri tem medicinska sestra v oporo.
Raziskovalna metodologija in metode: V teoretičnem delu je opisana anatomija prebavne cevi, ileostoma, zapleti pri ileostomi, zdravstvena nega pacienta po operativnem posegu in zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre po odpustu pacienta iz bolnišnice. V empiričnem delu je predstavljena študija primera pacienta po operativnem posegu. Pacienta smo obravnavali po 14 življenjskih aktivnostih Virginije Henderson in postavili negovalne diagnoze. Vse potrebne podatke smo pridobili s pomočjo intervjuja in negovalne ter medicinske dokumentacije.
Rezultati: Ugotovili smo, da so negovalni problemi prisotni pri naslednjih življenjskih aktivnostih: prehranjevanje in pitje, izločanje in odvajanje, oblačenje in urejanje, čistoča in nega telesa, spanje in počitek, učenje in pridobivanje znanja o zdravju ter izogibanje nevarnosti v okolju. Negovalni problem predstavlja tudi bolečina. Velik poudarek je na učenju in pridobivanju znanja, saj medicinska sestra posreduje pacientu veliko novih informacij glede prehrane, nege stome, odvajanja, gibanja ter oblačenja.
Diskusija in zaključek: Ileostoma vpliva na spremembo samopodobe. S tem ima pacient največ težav, zato je potrebno pacientu nuditi veliko psihične podpore in postopnega navajanja na trenutne spremembe. Ključne besede: medicinska sestra, operativni poseg, stoma, samopodoba. Objavljeno v DKUM: 11.03.2020; Ogledov: 16546; Prenosov: 334
Celotno besedilo (392,33 KB) |
6. Dinamika temperature jedra bolnikov med splošno anestezijo pri uporabi konduktivnega segrevanja in zaščite pred sevanjemNina Preložnik, 2017, magistrsko delo Opis: Uvod: Hipotermija med operativnim posegom je razširjen problem po svetu in je definirana, kot temperatura jedra, ki znaša manj kot 36 °C. V operacijskem okolju je veliko dejavnikov, ki vplivajo na znižanje telesne temperature, zato to postane izziv predvsem pri obsežnejših in dolgotrajnejših operativnih posegih. V izogib posledicam hipotermije, je namen magistrskega dela ugotoviti, ali kombinacija ogrevalnih metod, kot so: konduktivno segrevanje z zračnimi toplotnimi blazinami, dajanje toplih in ogrevanih tekočin med operativnim posegom in pokrivanje bolnika s folijo, zmanjša topotne izgube pri bolniku.
Metode: V empirični kvantitativni raziskavi smo izbrali namenski vzorec devetih bolnikov. Pogoj za vključitev v raziskavo je bil vsaj 2 uri trajajoč operativni poseg. Bolnike smo ogrevali in jim tekom operativnega posega merili telesno temperaturo preko urinskega katetra. Ob prihodu in odhodu bolnika v operacijsko dvorano smo izmerili temperaturo tudi timpanično. S statističnim Wilcoxonovim testom predznačenih rangov za en vzorec smo primerjali dobljene vrednosti z obstoječo literaturo.
Rezultati: V vzorcu je bilo 5 žensk in 4 moški. Povprečno so bili stari 59 let, indeks telesne mase je povprečno znašal 25 ter operativni posegi so povprečno trajali 3 ure. V prvi fazi je bil povprečen padec temperature - 0,6 °C. V drugi fazi je po dveh urah padec - 0,7 °C, po treh urah - 0,8 °C ter po štirih urah - 0,7 °C. V tretji fazi pa je povprečen padec - 0 ,6 °C.
Interpretacija in razprava: Splošno lahko zaključimo, da naprave za ogrevanje in drugi pripomočki pripomorejo k ohranjanju telesne temperature bolnikov. V primerjavi z drugimi, že izvedenimi raziskavami, se nahajamo na sredini, po merilu uspešnosti ohranjanja temperature. Največje izgube toplote se kažejo v drugi fazi, kjer je metabolizem manjši od izgub toplote. Možnost za izboljšave je še v regulaciji temperature v operativni dvorani in v uvedbi predgretja bolnika pred operativnim posegom. V prihodnje bodo še potrebne raziskave na tem področju, da se dokaže, kako stopnja ogretosti bolnika vpliva na operativni poseg, pooperativno okrevanje in izid zdravljenja. Ključne besede: ogrevanje bolnika, operativni poseg, anestezija, predgretje, temperatura in zdravstvena nega Objavljeno v DKUM: 29.06.2017; Ogledov: 2055; Prenosov: 231
Celotno besedilo (761,06 KB) |
7. Vloga medicinske sestre v estetski kirurgijiSimona Tratnik, 2016, diplomsko delo Opis: Estetska kirurgija v sodobnem času pridobiva čedalje večji pomen. Zanjo se odločajo tako moški kot ženske, vseh starostnih obdobij. Za estetski poseg se pacient odloča kar nekaj let, predvsem zaradi čustveno zmanjšane samopodobe. Med raziskavo smo ugotovili, da se po končanem zdravljenju pacient počuti samozavestnejši. Na rezultat zdravljenja močno vpliva zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre in popolna ter natančna fizična in psihična priprava pacienta na operativni poseg. Ključne besede: estetska kirurgija, operativni poseg, koža, vsadek Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 2290; Prenosov: 314
Celotno besedilo (9,98 MB) |
8. PRVI PRISTOP K BOLNIKU Z AKUTNIM ABDOMNOMMajda Karba, 2016, diplomsko delo Opis: Pogostost akutnih obolenj v trebušni votlini je v zadnjem času vse pogostejša in jih je potrebno izredno resno jemati. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, kjer sta oba teoretično opredeljena. V prvem delu je predstavljena anatomija in fiziologija akutnega abdomna in njegova resnost in pomembnost obravnave, medtem, ko v drugem raziskovalnem delu teoretično predstavljamo število bolnikov iz leta 2012, ki so bili sprejeti v bolnišnično zdravljenje UKC Maribor zaradi težav v trebušni votlini. V študiji primera smo obravnavali statistično obiskanost bolnikov z akutnim abdomnom, ugotavljali in predstavili temeljito delo medicinskih sester v primeru nujnih in nenujnih sprejemov na oddelek in kakšna je razlika v delu le-teh ob urgentnih sprejemih. Ključne besede: akutni abdomen, zdravstvena nega, medicinsko osebje, operativni poseg, število opravljenih posegov. Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1651; Prenosov: 281
Celotno besedilo (842,60 KB) |
9. Komunikacija in skrb za varnost bolnikov v operacijski dvoraniAnka Vovk, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena komunikacija in varnost bolnika v operacijski dvorani, kot element profesionalne zdravstvene nege kirurškega bolnika. Ne glede na obseg, mesto in predvideno trajanje operacije, se vsi bolniki soočajo z istimi strahovi. Potrebnih je veliko informacij za lažje razumevanje bolezni in nadaljevanje zdravljenja. Pravilen način komuniciranja in skrb za varnost bolnika v času priprave na operativni poseg in v sami operacijski dvorani, vedno vplivata na potek ter izid samega operativnega posega.
Namen diplomskega dela je bil predstaviti kaj vse moramo upoštevati pri pripravi bolnika na operativni poseg, da poskrbimo za varnost bolnika v največji možni meri. Ključne besede: komunikacija, operativni poseg, operacijska dvorana, varnost Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1745; Prenosov: 248
Celotno besedilo (425,07 KB) |
10. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI BOLNIKA Z ŽOLČNIMI KAMNIMaja Obreza, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili kako pomembna je vloga medicinske sestre pri obravnavi bolnika z žolčnimi kamni, vzroke nastanka žolčnih kamnov, diagnostiko, zdravljenje in dieto. Posebno poglavje smo namenili zdravstveni negi bolnika po operaciji žolčnih kamnov ter dieti. Posebej pa smo se posvetili še vlogi medicinske sestre. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika odprtega in zaprtega tipa v eni izmed slovenskih bolnišnic. Želeli smo ugotoviti kako pogosto medicinske sestre seznanjajo bolnike, kako pomembna je varovalna dieta pri žolčnih kamnih ter katerih metod oziroma tehnik komunikacije se medicinske sestre najpogosteje poslužujejo pri bolniku z žolčnimi kamni. Zanimalo nas je tudi ali so medicinske sestre skozi proces izobraževanja pridobile dovolj teoretičnega in praktičnega znanja za obravnavo bolnika z žolčnimi kamni. Ključne besede: žolčni kamni, medicinska sestra, zdravstvena nega, dieta, operativni poseg Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 2685; Prenosov: 331
Celotno besedilo (986,21 KB) |