Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V prvem delu diplomskega dela je predstavljeno debelo črevo, anatomija, fiziologija z patofiziologijo, prirojene nepravilnosti debelega črevesa kot tudi vnetne bolezni, ki so lahko povod za razvoj raka na debelem črevesu. Predstavili smo etiopatogenezo in epidemiologijo bolezni. Med vrstami tumorjev na debelem črevesu smo se opredelili za karcinom debelega črevesa, njegovo odkrivanje s simptomi, omenili smo tudi presejalni program Svit. Poglobili smo se v vrste preiskav za odkrivanje bolezni in postavitev diagnoze. Predstavili smo kirurško zdravljenje raka na debelem črevesu, z najpogostejšimi operativnimi metodami kot tudi določitev stadija bolezni. Kot obliko onkološkega zdravljenja je predstavljeno adjuvantno zdravljenje ter delovanje bioloških zdravil. V drugem delu diplomskega dela je predstavljena zdravstvena nega, proces zdravstvene nege, vloga medicinske sestre pri pripravi bolnika na operacijo ter pooperativna zdravstvena nega. Omenili smo tudi vlogo medicinske sestre enterostomalne terapevtke. V študiji primera, ki zajema bolnico z rakom na debelem črevesju, ugotavljamo njeno zmožnost samooskrbe pred in po operaciji. Ves čas hospitalizacije uporabljamo pri bolnici delno-nadomestni kot vzgojno izobraževalni sistem in jo s tem počasi pripravljamo na odpust z bolnišnice.
Ključne besede: rak debelega črevesa, operativni poseg, bolnik, zdravstvena nega, medicinska sestra, deficit samooskrbe.
Objavljeno: 05.10.2010; Ogledov: 2794; Prenosov: 828
Celotno besedilo (2,30 MB)

Opis: Zadani globalni problem magistrskega dela je bil strah, ki ga pacienti občutijo, medtem ko čakajo na operativni poseg. Psihična priprava pacienta na operativni poseg je zahteven proces, ki pa je ključnega pomena za zmanjševanje strahu pred operacijo. Pri tem ima pomembno vlogo tudi komunikacija, ki temelji na razumevajočem odnosu med zdravnikom, medicinsko sestro in pacientom, prav tako pa naj bi eden drugega znali poslušati.
Ključne besede: Medicinska sestra, zdravnik, strah, operativni poseg, komunikacija, bolnišnica, zaupanje.
Objavljeno: 13.12.2012; Ogledov: 1611; Prenosov: 337
Celotno besedilo (2,32 MB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili posebnosti priprave pacienta z depresivno motnjo na operacijo. Predstavili smo kaj depresija oziroma depresivna motnja sploh je. Opisali smo, kakšne motnje čustvovanja oziroma kakšno depresivno čustvovanje je značilno za paciente z depresijo. Izpostavili smo mednarodno klasifikacijo bolezni (MKB) in kako se razpoloženjske motnje delijo. Opisali smo tudi, kako zelo pomembna je komunikacija in sama priprava pacienta z depresivno motnjo na operacijo. V empiričnem delu diplomske naloge smo želeli ugotoviti, na kakšen način medicinske sestre pristopijo k depresivnemu pacientu, ali pri tem občutijo strah ali neugodje in ali se jim zdi, da imajo na tem področju dovolj znanja oziroma bi ga mogoče želeli pridobiti še več. Skozi raziskovalno nalogo smo ugotovili, da si skoraj vsi vprašani želijo dodatna znanja s področja specifične obravnave pacienta z depresivno motnjo med predoperativno pripravo pacienta.
Ključne besede: depresija, depresivna motnja, posebnosti priprave na operativni poseg, posebnosti komunikacije pri pacientu z depresivno motnjo
Objavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 1162; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Operativni poseg je dejanje, ki grobo posega v bolnikovo integriteto in s katerim se anestezijske medicinske sestre dnevno srečujejo pri svojem delu. Zato je zelo pomembno, da je pristop k obravnavi bolnika na najvišji strokovni ravni, tako pred, med in po operativnem posegu. V diplomskem delu smo opisali bolezni srca in vlogo anestezijske medicinske sestre pri operaciji na odprtem srcu in v perioperativni zdravstveni negi. Namen raziskave: Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo anestezijske medicinske sestre pri operaciji na odprtem srcu in obravnavi bolnika pred, med in po operaciji, ter ugotoviti individualen pogled anestezijskih medicinskih sester na delo pri operaciji na srcu in njihovo vlogo v zdravstveni negi. Metode: V empiričnem delu smo izvedli klinično raziskavo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 17 vprašanj zaprtega tipa. Rezultati: Ugotovili smo, da so za profesionalni razvoj perioperativne zdravstvene nege, potrebna permanentna dodatna strokovna izobraževanja medicinskih sester, da je vloga anestezijskih medicinskih sester pri operacijah premalo poznana med bolniki in da več kot polovica anketiranih meni, da bi morebitna uvedba sestrske vizite dan pred operativnim posegom pri bolniku, omogočila boljše prepoznavanje dela in njihove vloge pri operaciji med bolniki in s tem tudi javnostjo. Ugotovili smo, da anestezijske medicinske sestre pri operaciji na srcu delajo pod večjimi obremenitvami, kot na ostalih deloviščih zaradi večjega obsega dela in same narave bolezni pri tovrstnih operacijah, kar predstavlja obenem tudi večjo možnost napak pri delu.
Ključne besede: perioperativna zdravstvena nega, operativni poseg, anestezijska medicinska sestra, bolezni srca, dejavniki tveganja, operacija na odprtem srcu
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1621; Prenosov: 310
Celotno besedilo (1,25 MB)

Opis: Izhodišča: Za odkrivanje in zdravljenje raka prostate je na voljo več pristopov. Pomembna je individualna obravnava in ustrezna priprava pacienta na proces zdravljenja. Namen diplomskega dela je bil predstaviti obravnavo pacienta z malignim obolenjem prostate. Metodologija: Empirični del diplomskega dela je bil osnovan na kvalitativni metodi dela. Obravnavali smo pacienta po operaciji malignega obolenja prostate. Po modelu Marjory Gordon smo pripravili intervju z vprašanji odprtega tipa. Raziskavo smo izvedli na urološkem oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Podatke smo pridobili s preučevanjem medicinske in negovalne dokumentacije, s pogovorom in opazovanjem pacienta ter s pogovorom z člani zdravstvenega in negovalnega tima. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da ustrezno informiranje pacienta o njegovi bolezni in dobra psihofizična priprava na zdravljenje malignega obolenja prostate pomembno zmanjšuje strah in skrb pacienta. Najpogostejši negovalni problemi pri pacientu po operaciji prostate so nevarnost infekcije, obstipacija, nepopolna mobilnost in zmanjšana zmožnost za osebno higieno po operaciji, motnje spanja, bolečina, strah, moteno doživljanje telesne podobe in stresni sindrom zaradi zamenjave okolja. Diskusija in zaključki: Dejstvo je, da ima prostata pomembno funkcijo v moškem telesu in da število obolelih iz leta v leto narašča. Pojav prvih znakov in simptomov še vedno ni zadosten razlog za obisk urologa, prav tako se premalo starejših moških odloča za preventivni pregled prostate. Pomembno je, da je prebivalstvo ozaveščeno o možnih obolenjih prostate, pri tem lahko veliko pripomorejo medicinske sestre z zdravstveno vzgojnim delom.
Ključne besede: prostata, maligni karcinom, pacient, onkologija, preiskave, operativni poseg, zdravstvena nega
Objavljeno: 05.03.2015; Ogledov: 1145; Prenosov: 266
Celotno besedilo (1,47 MB)