Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Pri otroku, ki bo operiran v splošni anesteziji, poznamo za zmanjševanje predoperativne anksioznosti farmakološke in nefarmakološke ukrepe. Izbira ukrepov je individualno naravnana glede na otrokove potrebe, pri čemer ima dobra psihična priprava pomembno vlogo. Metode: Naredili smo pregled, analizo ter sintezo znanstvene in strokovne literature. Uporabili smo podatkovne baze PubMed, Chinal Ultimate in ScienceDirect. S PRISMA diagramom smo predstavili pregled literature. Izvedli smo hierarhijo dokazov. Vključene raziskave smo prikazali v evalvacijski tabeli in naredili smo vsebinsko analizo. Rezultati: Identificirali smo 113 raziskav. V končno analizo smo vključili 7 člankov. Raziskave so pokazale, da uporaba psihične priprave ugodno vpliva na zmanjšanje predoperativne anksioznosti pri otrocih. Ugotovili smo, da se v ta namen najpogosteje uporabljajo farmakološki ukrepi, čeprav nefarmakološki ukrepi, kot so glasba, slikanje, igre, filmi, aplikacije na tablici, videoigre ali navidezna resničnost prav tako učinkovito zmanjšujejo stopnjo anksioznosti. Razprava in zaključek: Raziskave jasno nakazujejo, da ni jasnih smernic, kako pristopiti k pripravi otroka na operativni poseg. Zavedati se moramo edinstvenosti posameznika in se prilagoditi vsakemu posebej. V praksi je uporaba farmakoloških ukrepov najpogostejša, a se moramo zavedati njihovih stranskih učinkov ter se, kadar je možno, poslužiti nefarmakoloških ukrepov, saj so enako učinkoviti.
Ključne besede: operativni poseg, anksioznost, otrok
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 65; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,65 MB)

Opis: Uvod: Komunikacija med medicinsko sestro in pacientom je ključ do dobrega in kakovostnega dela, boljšega počutja in hitrejšega okrevanja pacientov. Operativni poseg pacientu predstavlja stres, strah in bolečino. Namen zaključnega dela je raziskati pomen komunikacije med medicinsko sestro in pacientom pred operativnim posegom. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo sistematično pregledali, analizirali in sintetizirali znanstveno literaturo na temo pomena komunikacije med medicinsko sestro in pacientom pred operativnim posegom. Literaturo smo iskali v mednarodno priznanih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Rezultati: Od pridobljenih 544 raziskav smo glede na primernost v analizo vključili deset člankov. Rezultate smo sintetizirali s pomočjo vsebinske analize, izbrali tri podkategorije in iz njih oblikovali proste kode. Razprava in sklep: Predoperativna komunikacija se je izkazala za zelo pomembno, saj se med medicinsko sestro in pacientom vzpostavi zaupljiv odnos, ki pomaga pacientu k boljšemu psihičnemu počutju in razumevanju procesa, kar posledično vodi do boljše pripravljenosti pacienta na operativni poseg, njegovega hitrejšega okrevanja in medsebojnega sodelovanja.
Ključne besede: komunikacija, medicinska sestra, pacient, operativni poseg
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 320; Prenosov: 79
Celotno besedilo (654,30 KB)

Opis: Uvod: Hipotermija med operativnim posegom je razširjen problem po svetu in je definirana, kot temperatura jedra, ki znaša manj kot 36 °C. V operacijskem okolju je veliko dejavnikov, ki vplivajo na znižanje telesne temperature, zato to postane izziv predvsem pri obsežnejših in dolgotrajnejših operativnih posegih. V izogib posledicam hipotermije, je namen magistrskega dela ugotoviti, ali kombinacija ogrevalnih metod, kot so: konduktivno segrevanje z zračnimi toplotnimi blazinami, dajanje toplih in ogrevanih tekočin med operativnim posegom in pokrivanje bolnika s folijo, zmanjša topotne izgube pri bolniku. Metode: V empirični kvantitativni raziskavi smo izbrali namenski vzorec devetih bolnikov. Pogoj za vključitev v raziskavo je bil vsaj 2 uri trajajoč operativni poseg. Bolnike smo ogrevali in jim tekom operativnega posega merili telesno temperaturo preko urinskega katetra. Ob prihodu in odhodu bolnika v operacijsko dvorano smo izmerili temperaturo tudi timpanično. S statističnim Wilcoxonovim testom predznačenih rangov za en vzorec smo primerjali dobljene vrednosti z obstoječo literaturo. Rezultati: V vzorcu je bilo 5 žensk in 4 moški. Povprečno so bili stari 59 let, indeks telesne mase je povprečno znašal 25 ter operativni posegi so povprečno trajali 3 ure. V prvi fazi je bil povprečen padec temperature - 0,6 °C. V drugi fazi je po dveh urah padec - 0,7 °C, po treh urah - 0,8 °C ter po štirih urah - 0,7 °C. V tretji fazi pa je povprečen padec - 0 ,6 °C. Interpretacija in razprava: Splošno lahko zaključimo, da naprave za ogrevanje in drugi pripomočki pripomorejo k ohranjanju telesne temperature bolnikov. V primerjavi z drugimi, že izvedenimi raziskavami, se nahajamo na sredini, po merilu uspešnosti ohranjanja temperature. Največje izgube toplote se kažejo v drugi fazi, kjer je metabolizem manjši od izgub toplote. Možnost za izboljšave je še v regulaciji temperature v operativni dvorani in v uvedbi predgretja bolnika pred operativnim posegom. V prihodnje bodo še potrebne raziskave na tem področju, da se dokaže, kako stopnja ogretosti bolnika vpliva na operativni poseg, pooperativno okrevanje in izid zdravljenja.
Ključne besede: ogrevanje bolnika, operativni poseg, anestezija, predgretje, temperatura in zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 29.06.2017; Ogledov: 2055; Prenosov: 231
Celotno besedilo (761,06 KB)

Opis: Pogostost akutnih obolenj v trebušni votlini je v zadnjem času vse pogostejša in jih je potrebno izredno resno jemati. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, kjer sta oba teoretično opredeljena. V prvem delu je predstavljena anatomija in fiziologija akutnega abdomna in njegova resnost in pomembnost obravnave, medtem, ko v drugem raziskovalnem delu teoretično predstavljamo število bolnikov iz leta 2012, ki so bili sprejeti v bolnišnično zdravljenje UKC Maribor zaradi težav v trebušni votlini. V študiji primera smo obravnavali statistično obiskanost bolnikov z akutnim abdomnom, ugotavljali in predstavili temeljito delo medicinskih sester v primeru nujnih in nenujnih sprejemov na oddelek in kakšna je razlika v delu le-teh ob urgentnih sprejemih.
Ključne besede: akutni abdomen, zdravstvena nega, medicinsko osebje, operativni poseg, število opravljenih posegov.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1651; Prenosov: 281
Celotno besedilo (842,60 KB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili kako pomembna je vloga medicinske sestre pri obravnavi bolnika z žolčnimi kamni, vzroke nastanka žolčnih kamnov, diagnostiko, zdravljenje in dieto. Posebno poglavje smo namenili zdravstveni negi bolnika po operaciji žolčnih kamnov ter dieti. Posebej pa smo se posvetili še vlogi medicinske sestre. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika odprtega in zaprtega tipa v eni izmed slovenskih bolnišnic. Želeli smo ugotoviti kako pogosto medicinske sestre seznanjajo bolnike, kako pomembna je varovalna dieta pri žolčnih kamnih ter katerih metod oziroma tehnik komunikacije se medicinske sestre najpogosteje poslužujejo pri bolniku z žolčnimi kamni. Zanimalo nas je tudi ali so medicinske sestre skozi proces izobraževanja pridobile dovolj teoretičnega in praktičnega znanja za obravnavo bolnika z žolčnimi kamni.
Ključne besede: žolčni kamni, medicinska sestra, zdravstvena nega, dieta, operativni poseg
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 2685; Prenosov: 331
Celotno besedilo (986,21 KB)