| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Simulacija priprave in uporabe medicinske opreme za artroskopski operativni poseg
Nejc Centrih, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Začetki simulacij na področju zdravstva segajo v leto 1911. Dobra simulacija, ki je podobna realnemu življenjskemu scenariju, je bistvena za ustvarjanje bogatega učnega okolja. Artroskopske operacije obsegajo okoli 30 % vseh ortopedskih posegov v Združenih državah Amerike. Delo s tehnološko naprednimi aparati v klinični praksi je izjemo zahtevno, saj zahteva obilo znanja potrebnega za pravilno uporabo aparatov. Metode: Prikazali smo simulacije priprave medicinske opreme na artroskopski operativni poseg, simulacije delovanja aparatov in simulacije možnih napak med delovanjem. Z izvedbo simulacij smo želeli prikazati čim bolj realne razmere. Kot vodilo za delo v simulacijah smo iz kliničnega okolja pridobili referenčne vrednosti. Rezultati: V sklopu simulacij priprave smo prikazali pripravo instrumentov, aparatov in ostale medicinske opreme. Pri simulaciji delovanja smo aparate zagnali, da so delovali v okviru referenčnih vrednosti. V sklopu simulacij možnih napak, pa smo med delovanjem spreminjali vrednosti ter vplivali na delovanje aparatov. Onemogočali smo dotok 0,9 % NaCl ter nepravilno povezali video kable. Razprava in sklep: V kliničnem okolju morajo medicinske sestre pogosto samostojno upravljati z različnimi aparati in prepoznavati možne napake, ko aparati že delujejo. Aparati v klinični praksi so čedalje bolj napredni, potrebno je veliko znanja. Simulacije prepoznavamo kot dober način varnega usposabljanja medicinskih sester.
Ključne besede: Perioperativna zdravstvena nega, izobraževanje, medicinska oprema, operacijska medicinska sestra
Objavljeno: 10.07.2020; Ogledov: 401; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

2.
POKLIC IN ZAPOSLOVANJE OPERACIJSKIH MEDICINSKIH SESTER
Vida Železnikar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je opisati poklic operacijskih medicinskih sester, delovno mesto in pogoje za zasedbo delovnega mesta, kot tudi proces zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja v dejavnosti zdravstva. Obravnavali smo kritične točke v izvedbi zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja in vrednotenja operacijskih medicinskih sester. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika v operacijskih blokih dveh slovenskih bolnišnic. Rezultati raziskave ponujajo obenem problematiko in rešitve, ki jih vidijo operacijske medicinske sestre same. Problemi se kažejo v neustreznem reševanju kadrovskega primanjkljaja in posledično v preobremenjenosti, neustreznem nagrajevanju in napredovanju, v pomanjkljivosti v izobraževanju, uvajanju novo zaposlenih in strokovnem usposabljanju nasploh. Rešitve se kažejo v zaposlitvi zadostnega števila kadrov, upoštevanju kadrovskih normativov, urejeni sistemizaciji delovnih mest, upoštevanju pravic zaposlenih, zadostnem številu mentorjev za delo s študenti, dijaki, novo zaposlenimi, v učinkovitih pogovorih s konkretnimi rešitvami in prevzemanju odgovornosti glede prevelikega obsega dela in preobremenjenosti zaposlenih operacijskih medicinskih sester. Rezultati raziskave so pokazali, da so operacijske medicinske sestre v obeh bolnišnicah preobremenjene na delovnem mestu zaradi prevelikega obsega dela. Izobražujejo in praktično usposabljajo se lahko mnogo manj kakor bi same želele in kakor bi se tudi morale, glede na veljavne predpise. Posledica tega so lahko strokovne napake, kar pa ni dopustno. Zato v nalogi predlagamo izboljšave.
Ključne besede: Operacijska medicinska sestra Perioperativna zdravstvena nega Izobraževanje Zaposlovanje
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 1053; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (6,38 MB)

3.
HORIZONTALNO IN VERTIKALNO NASILJE V OPERACIJSKI SOBI
Tadeja Lesnika, 2015, diplomsko delo

Opis: Nasilje na delovnem mestu je pogost družbeni problem. V zdravstveni negi se srečujemo z nasiljem v različnih vlogah: kot žrtve nasilja, kot potencialni povzročitelji in kot strokovnjaki. Operacijska medicinska sestra se vsakodnevno srečuje s stresnimi dejavniki, vzroki za nastanek nasilja so stresno okolje, narava dela, močna hierarhija in stereotipi. Nasilje v operacijski sobi lahko razvrstimo v horizontalno in vertikalno. Obstaja več vrst nasilja, vse pa negativno vplivajo na kakovost življenja posameznika. Diplomsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. Z raziskavo smo ugotavljali situacijo in osveščenost zaposlenih o mobbingu na njihovem delovnem mestu. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Sodelujoči v anketi so zaposleni v splošni bolnišnici v operacijski enoti in na urgenci. Ugotovili smo, da je nasilje v operacijski sobi prisotno. Anketirani zaposleni so seznanjeni z ukrepi ob pojavu mobbinga, ne pa tudi z njegovim preprečevanjem, pogosto so informacije pomanjkljive, predvsem na področju pravne ureditve. Problemi se rešujejo ko se pojavijo, premalo pa je preventivnih ukrepov. Pri preprečevanju mobbinga ima bistveno vlogo vsaka operacijska medicinska sestra. Le dobro poznavanje in prepoznavanje pojavov nasilja v operacijski sobi bo pomagalo pri spopadanju in reševanju problema mobbinga ter k pravilnim in učinkovitim ukrepom.
Ključne besede: Perioperativna zdravstvena nega, operacijska soba, operacijska medicinska sestra, psihično nasilje, fizično nasilje.
Objavljeno: 23.12.2015; Ogledov: 1063; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

4.
VPLIV STRESA NA OPERACIJSKE MEDICINSKE SESTRE
Marta Padežnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Stresne situacije predstavljajo del našega vsakdana, še posebej pa smo negativnim vplivom stresa izpostavljeni na delovnem mestu, kjer po večini preživimo tretjino svojega življenja. V diplomskem delu smo opisali stres ter vpliv stresa na posameznika. Opisali smo problematiko izgorelosti, osredotočili pa smo se tudi na doživljanje stresa pri operacijskih medicinskih sestrah ter strategije za učinkovito obvladovanje le tega. Namen raziskave: Z raziskavo smo želeli ugotovili, kaj povzroča stresne situacije med operacijskimi medicinskimi sestrami, kakšen vpliv ima stres na njihovo delo ter kako se stresom spoprijemajo na delovnem mestu. V raziskavi nas je zanimalo tudi, kateri načini bi po njihovem mnenju pripomogli k zmanjšanju stresnih situacij na delovnem mestu. Metodologija raziskovanja: Kot instrument raziskave smo uporabili anonimen anketni vprašalnik, ki se je vseboval 12 vprašanj zaprtega in 3 vprašanja polodprtega tipa. Raziskavo smo izvedi decembra 2012 v operacijskem bloku UKC Maribor med 50 člani negovalnega tima, kar predstavlja polovico vseh članov negovalnega tima, ki so zaposleni v operacijskem bloku. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so glavni povzročitelji stresa na delovnem mestu anketiranih operacijskih medicinskih sester predvsem slabi medsebojni odnosi med zaposlenimi, časovni pritiski, hiter tempo dela, slaba organizacija in pomanjkanje informacij. Nadalje smo ugotovili, da anketiranci kot neposredni vpliv stresa na delovnem mestu občutijo v obliki razdražljivosti, pri tem navajajo tudi težave s koncentracijo. Raziskava je pokazala tudi, da si pri soočanju s stresom pogosto določijo prednostne naloge ali se poskušajo umiriti in zadevo dobro premisliti, določeni anketiranci si stresne situacije na delovnem mestu omilijo tako, da si vzamejo odmor. Sodelujoči v raziskavi vidijo priložnosti za zmanjševanje stresnih situacij na delovnem mestu predvsem v boljši organizaciji in v večji kadrovski zasedbi. Sklep: Delo operacijskih medicinskih sester je izredno dinamično in naporno. Pri svojem delu sodelujejo z različnimi strokovnjaki medicinske in zdravstvene stroke, zato se morajo znati prilagajati v prid nemotenega in kakovostno opravljenega dela različnim zahtevam in potrebam posameznikov multidisciplinarnega tima. Na delo operacijskih medicinskih sester vsekakor vpliva tudi specifika dela v operacijskih dvoranah, kjer se le-te dnevno srečujejo z izpostavljenostjo različnim virom sevanj, možnim okužbam, urezninam ter delom z hudo bolnimi in prizadetimi pacienti. K stresnosti dela operacijskih medicinskih sester v veliki meri prispevajo obsežni in zahtevni operativni programi, premalo kadra, slaba organizacija in nemalokrat nekolegialni odnosi med člani negovalnega tima. K zmanjševanju stresa bi v veliki meri pripomogla tudi boljša organizacija dela ter večja kadrovska zasedba, v prid česar govori tudi raziskava, ki smo jo izvedli.
Ključne besede: stres, zdravstvena nega, operacijska medicinska sestra, obvladovanje stresa
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1688; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

5.
Izobražanje operacijskih medicinskih sester
Blaž Brdnik, 2013, magistrsko delo

Opis: Operacijske medicinske sestre (v nadaljevanju OPMS) so specialistke na področju perioperativne zdravstvene nege. Za zagotavljanje kakovostne, strokovne in varne zdravstvene oskrbe v perioperativnem obdobju morajo razpolagati z obliko teoretičnega in praktičnega znanja. V Sloveniji OPMS pridobivajo strokovna znanja večinoma s prenosom znanj iz starejše kolegice na mlajšo v delovnem okolju, kar ni v skladu z evropskimi smernicami in priporočili. Tako se postavlja podvprašanje kompetentnosti in strokovnosti slovenskih OPMS, posledično pa kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe. Namen: Izpostaviti potrebo po uvedbi formalnega izobraževanja za OPMS v Sloveniji. Metodologija raziskovanja: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika z vprašanji odprtega in zaprtega tipa ter lestvico stališč Likertovega tipa. V raziskavi je sodelovalo 120 operacijskih MS iz petih zdravstvenih ustanov v Sloveniji. Rezultati: V Sloveniji se OPMS v večini ustanov ne uvajajo po strukturiranem programu uvajanja. Mentorji pogoje za uvajanje ocenjujejo kot slabe. Kot najpomembnejša znanja, ki bi morala biti vključena v izobraževanje operacijskih medicinskih sester, so po mnenju znanja o preprečevanju in obvladovanju okužb v operacijskem okolju, o uporabi kirurške aseptične tehnike v operativnem okolju. Uvedbo formalnega izobraževanja za OPMS v Sloveniji podpira 98 % anketiranih. Sklep: Slovenske OPMS potrebujejo uvedbo formalnega izobraževanja, ki bo v skladu z evropskimi smernicami. OPMS bo zagotovilo profesionalnost in kompetentnost na njihovem področju delovanja, bolnikom pa kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. operacijska medicinska sestra, perioperativna zdravstvena nega, operacijska zdravstvena nega, izobraževanje, EORNA.
Ključne besede: Operacijska medicinska sestra, perioperativna zdravstvena nega, operacijska zdravstvena nega, izobraževanje, EORNA.
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 3501; Prenosov: 683
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

6.
Vloga operacijske medicinske sestre pri vstavitvi srčnega spodbujevalnika
Antonija Oblonšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Srčni spodbujevalnik ljudem z motnjami srčnega ritma bistveno podaljša in izboljša kvaliteto življenja. Spremlja srčni ritem in ga, kadar je potrebno, uravnava. Kljub temu, da je operativni poseg vstavitve trajnega srčnega spodbujevalnika rutinska operacija, lahko pride do zapletov. Operacijska medicinska sestra ima pri tem posegu pomembno vlogo, saj mora zagotavljati varnost bolnika na operacijski mizi, nemoten potek operativnega posega, ustrezno pripraviti operacijsko dvorano, bolnika in medicinski potrošni material. Namen raziskave. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je obravnava bolnika po 11 funkcionalnih vzorcih Marjory Gordon primerna za ugotavljanje prioritetnih negovalnih problemov. Raziskovalna metodologija. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, izvedli študijo primera in podatke pridobili s pomočjo intervjuja. Rezultati. Najpomembnejši negovalni problemi pri operativnem posegu vstavitve srčnega spodbujevalnika so: nevarnost infekcije, nevarnost krvavitve, nevarnost poškodb zaradi električnega toka, nevarnost poškodb zaradi specifičnega položaja na operacijski mizi, nevarnost poškodb kože, bolečina in strah. Sklep. Raziskava je potrdila, da je obravnava bolnika po 11 funkcionalnih vzorcih Marjory Gordon primerna za ugotavljanje prioritetnih negovalnih problemov, saj so v njih zajeti najpomembnejši negovalni problemi.
Ključne besede: srčni spodbujevalnik, operacijska medicinska sestra, perioperativna zdravstvena nega, študija primera, negovalni problem
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1548; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

7.
ALI DODIPLOMSKI ŠTUDIJ ZADOVOLJUJE POTREBE PO ZNANJU OPERACIJSKIM MEDICINSKIM SESTRAM?
Tanja Žmauc, 2012, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Magistrsko delo je raziskovalna naloga, ki je bila narejena s pomočjo anketnega vprašalnika in raziskuje način usposabljanja operacijske medicinske sestre v Sloveniji. Operacijska medicinska sestra dela v specifičnem okolju in najzahtevnejših situacijah na področju zdravstva. Razpolaga s številnimi znanji in izkušnjami, pa žal še vedno ni vzpostavljen izobraževalni program v okviru dodiplomskega bazičnega izobraževanja s področja zdravstvene nege. Iz tega izhaja, da operacijski medicinski sestri dodiplomski študijski program ne pokriva potreb po znanju, ki so nujna na področju operacijske zdravstvene nege. Glavni namen raziskave je ugotoviti, kako poteka uvajanje operacijske medicinske sestre v prakso v širšem slovenskem prostoru s stališča tistih, ki se uvajajo, s kakšnimi problemi se soočajo, kakšne rešitve potrebujejo in katera znanja so v procesu uvajanja deficitarna. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali v 10 zdravstvenih ustanov, ki imajo organizirano operativno dejavnost. Zajeli smo le tiste OPMS, ki so še v fazi uvajanja. Analizo smo izvedli s pomočjo statističnega paketa SPSS for Windows 17.0. V empiričnem delu smo z analizo rezultatov ankete ugotovili, da 96 % vprašanim teoretično znanje pridobljeno v času dodiplomskega študija ne zadošča. Največ (45 %) se jih v času izobraževanja poslužuje internih navodil in standardov. V največji možni meri, v 98 % pa še vedno pridobivajo znanja od izkušenih sodelavcev, 56 % se jih uvaja po programu uvajanja in le 22 % jih ima dodeljenega stalnega mentorja. Rezultati raziskave so pokazali potrebo po premišljenem in skrbno načrtovanem kadrovanju na področju OP ZN. S predlaganimi izboljšavami, ki se nanašajo na izobraževanje in ustrezno izbiro kandidatov za OP ZN, lahko pomembno pripomoremo k učinkovitejši integraciji OPMS v delovno okolje.
Ključne besede: Operacijska dejavnost, operacijska medicinska sestra, uvajanje, zdravstvena nega.
Objavljeno: 02.10.2012; Ogledov: 1609; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

8.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PRI ULTRAZVOČNO VODENI LASERSKI SKLEROZACIJI VEN SPODNJIH OKONČIN
Klavdija Kamenik, 2011, diplomsko delo

Opis: Varikozne vene spodnjih okončin predstavljajo enega izmed najbolj pogostih zdravstvenih problemov, ki prizadene številne paciente. Zdravljenje varikoznih ven vključuje različne metode, med katerimi so se v zadnjem desetletju ob že znanih metodah zdravljenja kronične venske insuficience razvile tudi nove metode, ki omogočajo krajšo zdravstveno obravnavo, boljše rezultate zdravljenja in hkrati tudi boljše estetske rezultate za paciente. Problem raziskovanja v diplomskem delu je zdravstvena nega pacienta pri ultrazvočno vodeni laserski sklerozaciji ven spodnjih okončin (Ultrasound endovenous laser ablation of lower limbs - EVLA). Kot sistemsko osnovo dela diplomiranih operacijskih medicinskih sester smo predstavili procesno metodo dela in njeno uporabo v klinični praksi zdravstvene nege. V teoretičnem delu diplomskega dela smo najprej predstavili definicijo krčnih žil in kronične venske insuficince, njeno etiologijo, odkrivanje in zdravljenje kroničnega venskega popuščanja. V nadaljevanju smo podrobneje opisali ultrazvočno vodeno lasersko sklerozacija ven spodnjih okončin (Ultrasound endovenous laser ablation of lower limbs - EVLA). To je minimalno invaziven poseg. Pri laserski metodi gre za tehniko zapiranja velike vene safene (na notranjem delu stegna) s pomočjo laserske energije. Energijo dovedemo s pomočjo optičnega vlakna, ki ga vstavimo v zdravljeno veno. Uvajanje optičnega vlakna kontroliramo s pomočjo ultrazvoka (UZ). Vidne varice ali krčne žile pa se še vedno morajo odstraniti na enega izmed klasičnih načinov (npr. mini flebektomija). V praktičnem delu diplomskega dela smo prikazali proces zdravstvene nege pacienta pri ultrazvočno vodeni laserski sklerozacija ven spodnjih okončin (Ultrasound endovenous laser ablation of lower limbs - EVLA), kjer smo izhajali iz teoretičnih osnov procesne metode dela. Predstavili smo vse faze procesa zdravstvene nege in ugotovili, da je zdravstvena nega pacienta pri ultrazvočno vodeni laserski sklerozaciji ven organizirana skladno s procesno metodo dela in predstavlja pomembno strokovno in organizacijsko področje zdravstvene obravnave. V praktičnem delu diplomskega dela smo predstavili tudi odgovornost in kompetence diplomirane operacijske medicinske sestre, ki kot članica zdravstvenega tima sodeluje pri načrtovanju in izvajanju preoperativne, perioperativne in pooperativne zdravstvene oskrbe pacienta. Ugotovili smo, da kot nosilka dejavnosti v klinični praksi zdravstvene nege pacienta pri ultrazvočno vodeni lasersko vodeni sklerozaciji ven spodnjih okončin razpolaga z ustreznimi vsebinskimi in metodološkimi znanji in je tudi dobro usposobljena za klinično delo. Za potrditev raziskovalnih vprašanj smo uporabili deskriptivno metodo dela. Na osnovi pregleda strokovne literature in njene analize, smo v klinični praksi zdravstvene nege proučili potek zdravstvene nege pacienta na osnovi pripravljenih organizacijskih in strokovnih dokumentov (navodila za delo, obvestila in informacije pacientom, klinična pot). Glede na pregled literature in potek zdravstvene nege smo podali odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja in potrdili naše predpostavke.
Ključne besede: EVLA, pacient, diplomirana operacijska medicinska sestra, radiolog, zdravstvena nega, varice, ultrazvok (UZ)
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 3556; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

9.
Varnost pacienta v operacijski sobi
Nataša Brumec, 2010, specialistično delo

Opis: Izhodišče: Neželen dogodek je dogodek, ki negativno vpliva oziroma ima škodljiv učinek na pacienta. Pri preprečevanju neželenih dogodkov ima operacijska medicinska sestra pomembno vlogo, zato je namen specialistične naloge predstaviti vpliv zdravstvene nege na pacientovo varnost v operacijski sobi in izpostaviti tiste dejavnike, ki lahko privedejo do neželenih dogodkov v operacijski sobi. Metode: Raziskava je potekala v dveh fazah. V prvi fazi so se podatki pridobivali s kvantitativnim pristopom. Sodelovalo je 34 operacijskih medicinskih sester. Podatki so obdelani s programskim paketom SPSS. V drugi fazi so se podatki pridobivali s kvalitativnim pristopom, izvedli smo intervju pri petih operacijskih medicinskih sestrah. Vsebina je kategorizirana na podlagi analize vsebine. Raziskava je potekala leta 2009 v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se operacijske medicinske sestre čutijo odgovorne za pacientovo varnost in da poznajo dejavnike, ki lahko privedejo do neželenega dogodka. Najbolj izpostavljajo preobremenjenost. Ocenjujejo, da ima operacijska zdravstvena nega velik vpliv na zagotavljanje pacientove varnosti. Zaključek: Raziskava je pokazala, da operacijske medicinske sestre vse naloge sprejemajo kot enako pomembne in da sta glavna cilja operacijske zdravstvene nege kakovostno opravljeno delo in zagotavljanje pacientove varnosti. Izsledki kažejo, da slednje dosegajo z individualnim delom in da timsko delo v perioperativni obravnavi še ni utečeno.
Ključne besede: dogodek, pacient, varnost, operacijska medicinska sestra, operacijska zdravstvena nega
Objavljeno: 10.01.2011; Ogledov: 4287; Prenosov: 774
.pdf Celotno besedilo (479,67 KB)

10.
Posebnosti zdravstvene nege kirurškega bolnika
Mateja Galer, 2009, diplomsko delo

Opis: Zdravstvena nega kirurškega bolnika je specialno področje zdravstvene nege, ki obravnava bolnike pred, med in po operacijskem posegu. V diplomski nalogi smo se osredotočili na vsa ta obdobja in predstavili, katere so tiste posebnosti, na katere moramo biti pozorni. V predoperacijskem obdobju smo izpostavili pripravo bolnika na operacijski poseg ter potrebne preiskave, ki jih moramo narediti pri bolniku, ki bo operiran. V medoperacijskem obdobju smo se osredotočili predvsem na anestezijo, v pooperacijskem obdobju pa smo izpostavili lajšanje akutne bolečine po operaciji, oskrbo kirurške rane in okužbe, ki se lahko pojavijo, kot zaplet pri kirurškem bolniku. V nalogi smo predstavili medicinsko področje in področje zdravstvene nege, kjer je prikazana vloga medicinske sestre. V diplomski nalogi, ki je teoretičnega tipa, smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja in s pregledom literature v razpravi na ta vprašanja odgovorili.
Ključne besede: kirurgija, zdravstvena nega, posebnosti zdravstvene nege, kirurški poseg, operacijska rana, kirurški bolnik
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 7000; Prenosov: 2193
.pdf Celotno besedilo (610,14 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici