| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Simulacije uporabe kirurških instrumentov
Sanja Bukovšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Kirurške instrumente uporabljamo med operativnim posegom za različne funkcije. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kateri instrumenti se najpogosteje uporabljajo na področjih otorinolaringologije, oftalmologije, ginekologije, maksilofacialne kirurgije in visceralne kirurgije. V kvantitativni raziskavi smo v kliničnem okolju raziskali, kateri so najpogostejši posegi na določenih področjih. Instrumente smo razvrstili glede na uporabo pri teh najpogostejših posegih. Določili smo časovno zaporedje uporabe instrumentov in izdelali simulacijski model uporabe instrumentov. Ugotavljamo, da so najpogostejši posegi na področju otorinolaringologije septoplastika (32 %), adenoidektomija (26 %) in tonzilektomija (11 %). V oftalmološki operativni dvorani se največ opravi halacij (8 %), strabizmov (1 %) in sondiranj (1 %). V ginekološki operativni dvorani so najpogostejši posegi carski rez (38 %), histeroskopska ablacija polipa (18 %) in laparoskopska adneksektomija (15 %). Maksilofacialna operativa naredi največ posegov izdiranja zob in korenin (81 %), ekstraoralnih incizij (5 %) in zapor antrooralne komunikacije (5 %). Visceralna operativa pa izvede največ laparoskopskih holecistektomij (42 %), hernioplastik ingvinalne kile (enostransko) (28 %) in eksplorativnih laparotomij (14 %). Skupine, v katere razdelimo instrumente, so: instrumenti za prekinjanje tkiva, držalni instrumenti, prijemalni, pomožni, diagnostični in specialni instrumenti. Instrumente smo razdelili v naslednja časovna okna: začetek posega, sredina posega in čas do zaprtja rane. Simulacijski model smo izvedli v obliki posebne mape, ki vključuje prej pridobljene rezultate o funkcijah instrumentov in njihovi uporabi v določenem časovnem oknu. Instrumenti se med seboj razlikujejo po obliki, materialu, funkciji, predvsem pa je njihov izbor odvisen od operacijskega posega.
Ključne besede: Kirurški instrumenti, operativna dvorana, operacijska medicinska sestra.
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 115; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (5,52 MB)

2.
Simulacija priprave in uporabe medicinske opreme za artroskopski operativni poseg
Nejc Centrih, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Začetki simulacij na področju zdravstva segajo v leto 1911. Dobra simulacija, ki je podobna realnemu življenjskemu scenariju, je bistvena za ustvarjanje bogatega učnega okolja. Artroskopske operacije obsegajo okoli 30 % vseh ortopedskih posegov v Združenih državah Amerike. Delo s tehnološko naprednimi aparati v klinični praksi je izjemo zahtevno, saj zahteva obilo znanja potrebnega za pravilno uporabo aparatov. Metode: Prikazali smo simulacije priprave medicinske opreme na artroskopski operativni poseg, simulacije delovanja aparatov in simulacije možnih napak med delovanjem. Z izvedbo simulacij smo želeli prikazati čim bolj realne razmere. Kot vodilo za delo v simulacijah smo iz kliničnega okolja pridobili referenčne vrednosti. Rezultati: V sklopu simulacij priprave smo prikazali pripravo instrumentov, aparatov in ostale medicinske opreme. Pri simulaciji delovanja smo aparate zagnali, da so delovali v okviru referenčnih vrednosti. V sklopu simulacij možnih napak, pa smo med delovanjem spreminjali vrednosti ter vplivali na delovanje aparatov. Onemogočali smo dotok 0,9 % NaCl ter nepravilno povezali video kable. Razprava in sklep: V kliničnem okolju morajo medicinske sestre pogosto samostojno upravljati z različnimi aparati in prepoznavati možne napake, ko aparati že delujejo. Aparati v klinični praksi so čedalje bolj napredni, potrebno je veliko znanja. Simulacije prepoznavamo kot dober način varnega usposabljanja medicinskih sester.
Ključne besede: Perioperativna zdravstvena nega, izobraževanje, medicinska oprema, operacijska medicinska sestra
Objavljeno: 10.07.2020; Ogledov: 357; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

3.
Vzdrževanje asepse v operacijskih prostorih
Saša Teskač, 2017, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Izhodišča: V diplomskem delu smo opisali aseptično metodo dela in vzdrževanje asepse v operacijskih prostorih, bolnišnične okužbe, organizacijo operacijskih prostorov in naloge operacijske medicinske sestre. Preverili smo, v kolikšni meri osebje v operacijskih prostorih upošteva pravila aseptičnega obnašanja, katere so najpogostejše napake pri aseptični metodi dela ter ali je osebje v operacijskem bloku seznanjeno kdo je odgovoren za vzdrževanje aseptičnega okolja. Metodologija: V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela s pomočjo študija domače in tuje strokovne ter znanstvene literature. V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo. Kot raziskovalni instrument smo za zbiranje podatkov uporabili anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili zaposleni v operacijskem bloku ene izmed bolnišnic v podravski regiji. Rezultati: Anketiranci se zavedajo, da je vsak v timu pomemben člen pri zagotavljanju asepse in predvsem, da je operacijska medicinska sestra tista, ki prevzema večji delež tega dela. Diskusija in zaključek: Vsaka zdravstvena ustanova se mora zavedati, da je nizka stopnja okužb povezanih z zdravstvom mera za kakovost bolnišnic, vsi zdravstveni delavci pa se moramo zavedati pomena preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb za zagotavljanje varnosti pacientov.
Ključne besede: operacijski blok, aseptična metoda dela, operacijska medicinska sestra, bolnišnične okužbe, aseptično okolje.
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 729; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (787,98 KB)

4.
POKLIC IN ZAPOSLOVANJE OPERACIJSKIH MEDICINSKIH SESTER
Vida Železnikar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je opisati poklic operacijskih medicinskih sester, delovno mesto in pogoje za zasedbo delovnega mesta, kot tudi proces zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja v dejavnosti zdravstva. Obravnavali smo kritične točke v izvedbi zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja in vrednotenja operacijskih medicinskih sester. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika v operacijskih blokih dveh slovenskih bolnišnic. Rezultati raziskave ponujajo obenem problematiko in rešitve, ki jih vidijo operacijske medicinske sestre same. Problemi se kažejo v neustreznem reševanju kadrovskega primanjkljaja in posledično v preobremenjenosti, neustreznem nagrajevanju in napredovanju, v pomanjkljivosti v izobraževanju, uvajanju novo zaposlenih in strokovnem usposabljanju nasploh. Rešitve se kažejo v zaposlitvi zadostnega števila kadrov, upoštevanju kadrovskih normativov, urejeni sistemizaciji delovnih mest, upoštevanju pravic zaposlenih, zadostnem številu mentorjev za delo s študenti, dijaki, novo zaposlenimi, v učinkovitih pogovorih s konkretnimi rešitvami in prevzemanju odgovornosti glede prevelikega obsega dela in preobremenjenosti zaposlenih operacijskih medicinskih sester. Rezultati raziskave so pokazali, da so operacijske medicinske sestre v obeh bolnišnicah preobremenjene na delovnem mestu zaradi prevelikega obsega dela. Izobražujejo in praktično usposabljajo se lahko mnogo manj kakor bi same želele in kakor bi se tudi morale, glede na veljavne predpise. Posledica tega so lahko strokovne napake, kar pa ni dopustno. Zato v nalogi predlagamo izboljšave.
Ključne besede: Operacijska medicinska sestra Perioperativna zdravstvena nega Izobraževanje Zaposlovanje
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 1024; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (6,38 MB)

5.
TELESNE OBREMENITVE OPERACIJSKIH MEDICINSKIH SESTER
Slavica Somer Grujčič, 2015, specialistično delo

Opis: Uvod: Pogoji dela v operacijski dvorani so zelo specifični, zato mora imeti operacijska medicinska sestra poleg strokovnega znanja tudi dobre psihofizične sposobnosti. Njeno delo je pretežno stoječe, pogosto v prisilni drži, dviguje težka bremena, posegi, pri katerih sodeluje, pa lahko trajajo več ur. Namen raziskave je bil ugotoviti povezanost telesnih obremenitev z morebitnimi zdravstvenimi težavami (boleznimi in poškodbami gibalnega sistema) pri operacijskih medicinskih sestrah ter predlagati možne rešitve problemov in s tem povečati zadovoljstvo in zmanjšati tveganja za nastanek zdravstvenih težav. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna raziskava, v katero smo zajeli 50 operacijskih medicinskih sester, ki delajo v operacijskem bloku Klinike za kirurgijo UKC Maribor. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno statistiko, Pearsonov korelacijski test, t-test, χ2 in ANOVA. Rezultati: Pri operacijskih medicinskih sestrah se pri izvajanju delovnih nalog najpogosteje pojavljajo bolečine v hrbtenici, sledijo jim bolečine v rokah in ramenih. Anketiranci menijo, da so njihove zdravstvene težave posledica njihovega dela, zaradi zdravstvenih težav se jih je več kot polovica vsaj enkrat zdravila. Dejavniki, ki po njihovem mnenju bistveno zmanjšajo možnosti za nastanek obolenj in poškodb gibalnega sistema, pa so ohranjanje dobre telesne kondicije, zagotovitev primerne opreme za premeščanje in dvigovanje bolnikov ter oblikovanje delovnih prostorov in opreme, ki spodbujajo ergonomsko varnost. Sklep: Da bi delo v operacijski dvorani operacijske medicinske sestre čim manj fizično obremenjevalo, mora biti na razpolago dovolj ustrezne opreme in pripomočkov, ki jim omogoča čim manjši fizični napor pri opravljanju delovnih aktivnosti. Velik pomen ima tudi redno izobraževanje operacijskih medicinskih sester, izdelana morajo biti ustrezna navodila za delo, prav tako pa mora biti zagotovljena kontrola njihovega vedenja. Z upoštevanjem naštetih dejavnikov lahko ustvarimo bolj zdravo in varno delovno okolje.
Ključne besede: operacijska medicinska sestra, telesne obremenitve, operacijska dvorana, gibalni sistem, bolečina, ergonomija
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 1130; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (28,17 MB)

6.
HORIZONTALNO IN VERTIKALNO NASILJE V OPERACIJSKI SOBI
Tadeja Lesnika, 2015, diplomsko delo

Opis: Nasilje na delovnem mestu je pogost družbeni problem. V zdravstveni negi se srečujemo z nasiljem v različnih vlogah: kot žrtve nasilja, kot potencialni povzročitelji in kot strokovnjaki. Operacijska medicinska sestra se vsakodnevno srečuje s stresnimi dejavniki, vzroki za nastanek nasilja so stresno okolje, narava dela, močna hierarhija in stereotipi. Nasilje v operacijski sobi lahko razvrstimo v horizontalno in vertikalno. Obstaja več vrst nasilja, vse pa negativno vplivajo na kakovost življenja posameznika. Diplomsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. Z raziskavo smo ugotavljali situacijo in osveščenost zaposlenih o mobbingu na njihovem delovnem mestu. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Sodelujoči v anketi so zaposleni v splošni bolnišnici v operacijski enoti in na urgenci. Ugotovili smo, da je nasilje v operacijski sobi prisotno. Anketirani zaposleni so seznanjeni z ukrepi ob pojavu mobbinga, ne pa tudi z njegovim preprečevanjem, pogosto so informacije pomanjkljive, predvsem na področju pravne ureditve. Problemi se rešujejo ko se pojavijo, premalo pa je preventivnih ukrepov. Pri preprečevanju mobbinga ima bistveno vlogo vsaka operacijska medicinska sestra. Le dobro poznavanje in prepoznavanje pojavov nasilja v operacijski sobi bo pomagalo pri spopadanju in reševanju problema mobbinga ter k pravilnim in učinkovitim ukrepom.
Ključne besede: Perioperativna zdravstvena nega, operacijska soba, operacijska medicinska sestra, psihično nasilje, fizično nasilje.
Objavljeno: 23.12.2015; Ogledov: 1027; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

7.
VPLIV POSEBNOSTI ODDELKA NA KARIERNI RAZVOJ OSEBJA ZDRAVSTVENE NEGE
Janja Plut, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili kariero, izobraževanje in vpliv posebnosti oddelka na karierni razvoj osebja zdravstvene nege. V kvalitativnem delu smo raziskali vpliv oddelka na izobraževanje, napredovanje, absentizem in povprečno starost diplomiranih medicinskih sester. S kvalitativnim raziskovanjem smo ugotovili doživljanje kariere in izobraževanja med diplomiranimi medicinskimi sestrami. V kvantitativni analizi smo zajeli 53 naključno izbranih diplomiranih operacijskih sester in 53 naključno izbranih diplomiranih medicinskih sester z različnih oddelkov treh splošnih bolnišnic Slovenije. Podatke smo pridobili v kadrovskih in drugih službah splošnih bolnišnic Slovenije, analizirali smo jih s programom za statistično obdelavo SPSS, grafične prikaze pa smo izdelali s programom Excel. V kvalitativni analizi smo podatke zbrali s pomočjo individualnega delno strukturiranega intervjuja. V namenskem vzorcu je sodelovalo 5 diplomiranih operacijskih medicinskih sester in 5 diplomiranih medicinskih sester z različnih oddelkov treh splošnih bolnišnic Slovenije. Kvalitativne podatke smo analizirali z metodo analize, tematizacije in kodiranja. V raziskavi smo na kvalitativen in kvantitativen način potrdili predpostavko, da ima oddelek velik vpliv na karierni razvoj v zdravstveni negi. V raziskavi smo ugotovili, da med diplomiranimi medicinskimi sestrami, delujočimi na različnih oddelkih splošnih bolnišnic, ni razlik v številu ur izobraževanja, stroških izobraževanja, številu ur absentizma in povprečno starostjo, kljub temu pa operacijske medicinske sestre večkrat napredujejo in imajo višji povprečni plačilni razred. Kariero diplomirane medicinske sestre doživljajo kot življenjsko, službeno pot, ki vključuje več odgovornosti ob prevzemanju zahtevnejših del ob nenehnem izobraževanju in pridobivanju izkušenj. Možnosti, motivacija in želje po kariernem razvoju pa so odvisne od oddelka, v katerem so zaposlene. Dodatno izobraževanje diplomiranim medicinskim sestram pomeni širjenje obzorja, osebnostno rast, karierni razvoj in razvoj na področju zdravstvene nege.
Ključne besede: Operacijska medicinska sestra, diplomirana medicinska sestra, kariera, izobraževanje.
Objavljeno: 22.12.2014; Ogledov: 1104; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

8.
"Pravila asepse" kot temeljna metoda dela operacijske medicinske sestre
Milena Crnić, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali aseptično metodo dela v operacijski sobi, organizacijo operacijskih prostorov in naloge operacijske medicinske sestre. Vse skupaj pogojuje zagotovitev aseptičnega okolja, ki je najvarnejše za radikalni pristop pri zdravljenju pacientov. V diplomskem delu smo predstavili kompleksnost nalog operacijske medicinske sestre in kako si lahko pomaga z enostavnimi pripomočki (letaki, plakati), da ji bo ustna razlaga vzela manj časa in zmanjšala možnost napak. V empiričnem delu smo predstavili rezultate opravljenega anonimnega vprašalnika, ki smo ga izvedli med študenti Fakultete za zdravstvene vede in študenti Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Želeli smo ugotoviti, ali so študentom pri pripravi in sledenju določenih opravil v aseptičnem okolju poleg ustne razlage operacijske medicinske sestre pomembni tudi pisni in slikovni prikazi (plakati in letaki). Ugotovili smo, da bi študenti želeli dodatne pripomočke za takšno učno in delovno okolje in da se določena pravila kar hitro pozabijo. Ugotovili smo, da je pisni in slikovni prikaz pravil priprave in obnašanja po korakih zelo uporaben in zmanjšuje tveganje za ogrožanje aseptične metode dela v operacijski dejavnosti.
Ključne besede: operacijska medicinska sestra, operacijski prostori, aseptična metoda dela, aseptično okolje, študenti.
Objavljeno: 22.08.2014; Ogledov: 1857; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (1018,59 KB)

9.
VPLIV STRESA NA OPERACIJSKE MEDICINSKE SESTRE
Marta Padežnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Stresne situacije predstavljajo del našega vsakdana, še posebej pa smo negativnim vplivom stresa izpostavljeni na delovnem mestu, kjer po večini preživimo tretjino svojega življenja. V diplomskem delu smo opisali stres ter vpliv stresa na posameznika. Opisali smo problematiko izgorelosti, osredotočili pa smo se tudi na doživljanje stresa pri operacijskih medicinskih sestrah ter strategije za učinkovito obvladovanje le tega. Namen raziskave: Z raziskavo smo želeli ugotovili, kaj povzroča stresne situacije med operacijskimi medicinskimi sestrami, kakšen vpliv ima stres na njihovo delo ter kako se stresom spoprijemajo na delovnem mestu. V raziskavi nas je zanimalo tudi, kateri načini bi po njihovem mnenju pripomogli k zmanjšanju stresnih situacij na delovnem mestu. Metodologija raziskovanja: Kot instrument raziskave smo uporabili anonimen anketni vprašalnik, ki se je vseboval 12 vprašanj zaprtega in 3 vprašanja polodprtega tipa. Raziskavo smo izvedi decembra 2012 v operacijskem bloku UKC Maribor med 50 člani negovalnega tima, kar predstavlja polovico vseh članov negovalnega tima, ki so zaposleni v operacijskem bloku. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so glavni povzročitelji stresa na delovnem mestu anketiranih operacijskih medicinskih sester predvsem slabi medsebojni odnosi med zaposlenimi, časovni pritiski, hiter tempo dela, slaba organizacija in pomanjkanje informacij. Nadalje smo ugotovili, da anketiranci kot neposredni vpliv stresa na delovnem mestu občutijo v obliki razdražljivosti, pri tem navajajo tudi težave s koncentracijo. Raziskava je pokazala tudi, da si pri soočanju s stresom pogosto določijo prednostne naloge ali se poskušajo umiriti in zadevo dobro premisliti, določeni anketiranci si stresne situacije na delovnem mestu omilijo tako, da si vzamejo odmor. Sodelujoči v raziskavi vidijo priložnosti za zmanjševanje stresnih situacij na delovnem mestu predvsem v boljši organizaciji in v večji kadrovski zasedbi. Sklep: Delo operacijskih medicinskih sester je izredno dinamično in naporno. Pri svojem delu sodelujejo z različnimi strokovnjaki medicinske in zdravstvene stroke, zato se morajo znati prilagajati v prid nemotenega in kakovostno opravljenega dela različnim zahtevam in potrebam posameznikov multidisciplinarnega tima. Na delo operacijskih medicinskih sester vsekakor vpliva tudi specifika dela v operacijskih dvoranah, kjer se le-te dnevno srečujejo z izpostavljenostjo različnim virom sevanj, možnim okužbam, urezninam ter delom z hudo bolnimi in prizadetimi pacienti. K stresnosti dela operacijskih medicinskih sester v veliki meri prispevajo obsežni in zahtevni operativni programi, premalo kadra, slaba organizacija in nemalokrat nekolegialni odnosi med člani negovalnega tima. K zmanjševanju stresa bi v veliki meri pripomogla tudi boljša organizacija dela ter večja kadrovska zasedba, v prid česar govori tudi raziskava, ki smo jo izvedli.
Ključne besede: stres, zdravstvena nega, operacijska medicinska sestra, obvladovanje stresa
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1663; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

10.
Izobražanje operacijskih medicinskih sester
Blaž Brdnik, 2013, magistrsko delo

Opis: Operacijske medicinske sestre (v nadaljevanju OPMS) so specialistke na področju perioperativne zdravstvene nege. Za zagotavljanje kakovostne, strokovne in varne zdravstvene oskrbe v perioperativnem obdobju morajo razpolagati z obliko teoretičnega in praktičnega znanja. V Sloveniji OPMS pridobivajo strokovna znanja večinoma s prenosom znanj iz starejše kolegice na mlajšo v delovnem okolju, kar ni v skladu z evropskimi smernicami in priporočili. Tako se postavlja podvprašanje kompetentnosti in strokovnosti slovenskih OPMS, posledično pa kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe. Namen: Izpostaviti potrebo po uvedbi formalnega izobraževanja za OPMS v Sloveniji. Metodologija raziskovanja: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika z vprašanji odprtega in zaprtega tipa ter lestvico stališč Likertovega tipa. V raziskavi je sodelovalo 120 operacijskih MS iz petih zdravstvenih ustanov v Sloveniji. Rezultati: V Sloveniji se OPMS v večini ustanov ne uvajajo po strukturiranem programu uvajanja. Mentorji pogoje za uvajanje ocenjujejo kot slabe. Kot najpomembnejša znanja, ki bi morala biti vključena v izobraževanje operacijskih medicinskih sester, so po mnenju znanja o preprečevanju in obvladovanju okužb v operacijskem okolju, o uporabi kirurške aseptične tehnike v operativnem okolju. Uvedbo formalnega izobraževanja za OPMS v Sloveniji podpira 98 % anketiranih. Sklep: Slovenske OPMS potrebujejo uvedbo formalnega izobraževanja, ki bo v skladu z evropskimi smernicami. OPMS bo zagotovilo profesionalnost in kompetentnost na njihovem področju delovanja, bolnikom pa kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. operacijska medicinska sestra, perioperativna zdravstvena nega, operacijska zdravstvena nega, izobraževanje, EORNA.
Ključne besede: Operacijska medicinska sestra, perioperativna zdravstvena nega, operacijska zdravstvena nega, izobraževanje, EORNA.
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 3442; Prenosov: 670
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici