1. Lajšanje bolečine po operaciji z opioidiNataša Škofič, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Opioidi so pomembni pri lajšanju bolečine po operaciji, vendar je njihova uporaba
povezana z različnimi možnimi neželenimi učinki zaradi farmakološkega delovanja ali
nepravilne uporabe. V raziskavi so proučeni neželeni učinki in razlogi podaljšane uporabe
opioidov pri lajšanju bolečine po operaciji.
Metode: Pregled literature je bil izveden v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL,
MEDLINE, Cochrane Library in ScienceDirect. Raziskave so bile kritično ocenjene z
orodjem The Scottish Intercollegiate Guidelines Network. Analizirani podatki so
predstavljeni v evalvacijski tabeli. Za sintezo je bila uporabljena opisna metoda.
Rezultati: Od 712 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 14 člankov.
Ugotovljeno je bilo, da se pri 6–10 % bolnikov opioidi po operaciji uporabljajo predolgo.
Dejavniki tveganja za to so: predoperativna uporaba opioidov, uporaba alkohola in drog,
kajenje in sočasne duševne motnje ter kronične bolezni. Najpogosteje se kot neželeni
učinki navajajo: slabost, zaprtje, sedacija, zvišana občutljivost na bolečino, apneja med
spanjem, toksičnost in smrt. Razlogi za podaljšano uporabo opioidov po operaciji so še
vedno pogosto predpisovanje opioidov kljub drugim možnostim lajšanja bolečine po
operaciji, nezadostno poučevanje bolnikov ter nenadzorovano predpisovanje opioidov in
spremljanje bolnikov na zdravljenju z opioidi.
Razprava in zaključek: Nepravilna in podaljšana uporaba opioidov proti bolečini po
operaciji doprinaša k svetovni opioidni krizi in predstavlja pasti za varno lajšanje bolečine
po operaciji. Upoštevanje smernic za obravnavo bolečine po operacijah in navodil za
preprečevanje podaljšanja uporabe lahko bistveno izboljša trenutno stanje.
Ključne besede: bolečina, opioidi, operacija, neželeni učinki, podaljšana uporaba
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (1,15 MB) |
2. Tirotoksična struma jajčnika po ablaciji ščitnice: prikaz primera laparoskopskega zdravljenjaIztok Takač, Darja Arko, Ludvik Puklavec, Rajko Kavalar, Anton Crnjac, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Struma ovarii is a rare type of germ cell tumor and a rare cause of ectopic thyroidal hormonal production. We report a case of laparsocopic management of a thyrotoxic struma ovarii. In a 49-year-old patient, previously treated by ablative surgery and radioactive iodine for Graves' disease, a new onset of hyperthyroidism occurred unexpectedly. A whole-body scan with 131I detected increased pelvic uptake, suggesting struma ovarii. The patient was subsequently treated with laparoscopic bilateral salpingo-oophorectomy. The postoperative course was uneventful. Histopathologic examination revealed the presence of a benign struma ovarii. Three years after treatment the patient is disease free and is receiving thyroid replacement therapy with levothyroxine. In this case the thyrotoxic struma ovarii was diagnosed preoperatively and laparoscopic surgery proved to be a useful and reliable method for ovarian ablation.
Ključne besede: struma jajčnika, hipertiroidizem, laparoskopska operacija
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 2
Celotno besedilo (589,34 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
3. Preparing patients to undergo surgeryZlatka Rakovec-Felser, Špela Planinc, Marjanca Matvoz, Lea Vidovič, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Purpose: This study aimed to evaluate patient anxiety levels and ways of coping, while they are waiting in the hospital to undergo surgery. Methods: One hundred fifty-four patients were included from four different surgical departments (62 females and 92 males), 24%86 years of age (mean age [M] = 58.8 years). The following instruments were applied: a semi-structured interview; the State-Trait Inventory for Cognitive and Somatic Anxiety; and The Brief Cope Inventory. Results: One-half of the patients (50%) expressed a fear to undergo surgery; 28 % of the patients said that they were afraid of anaesthesia, regarderless of the type of anaesthesia, and 54% of patients expressed a fear and worry about the outcome of surgery. Women (Mas % SDas =32.58%8.01; Mat % SDat =35.16%8.97; in general, Ma % SDa =67.74%15.44) had state and trait anxiety significantly more often than men (Mas % SDas =28.11%6.21; Mat % SDat =30.29%7.48; in general Ma % SDa=58.40%12.74). Elderly males fall due to the received weak social support into the risk group of patients. They less often/less directly express their needs and emotions, and are less active in searching for information or advice in the social environment. In stressful situations, elderly males also frequently give up the attempt to obtain the goals with which the stressor is interfering. Conclusion: Patients who wait to undergo surgery should not suffer anxiety needlessly because it is known that anxiety has a negative impact on the course and outcome of surgical procedures. The pre-operative management of a patient%s anxiety is therefore important and a well-educated medical care team should be familiar with the appearance of anxiety, communication skills, and relaxation treatment.
Ključne besede: anksioznost, spoprijemanje s stresom, operacija, podporne intervencije
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 186; Prenosov: 19
Celotno besedilo (150,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
4. |
5. |
6. Uporaba komplementarnih metod za zmanjšanje bolečine po operaciji raka dojkeEva Zečević Rojko, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Rak dojke je eden izmed najpogostejših rakov pri ženskah po vsem svetu. Večina teh pacientk trpi za bolečino že med aktivnim potekom zdravljenja in tudi po njem. Zaradi velike potrebe analgetikov oz. farmakološkega zdravljenja, mnoge ženske iščejo druge vrste zdravljenja bolečine v tako imenovanih komplementarnih metodah. Namen zaključnega dela je bil raziskati, katere komplementarne intervencije pacientke uporabljajo in katere od teh so učinkovite za zmanjšanje bolečine.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili opisno ali deskriptivno metodo dela. Iskanje znanstvene literature je potekalo v tujih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, ScienceDirect ter v iskalniku Google Učenjak. Potek pregleda smo predstavili s PRISMA diagramom; moč dokazov zbranih raziskav smo presojali s hierarhijo dokazov. Uporabljena je bila metoda analize in sinteze vključenih raziskav.
Rezultati: V podatkovnih bazah smo z iskalnim nizom identificirali 128 rezultatov; od tega smo na koncu ob odstranitvi vseh neustreznih virov lahko uporabili 7 raziskav. Naša glavna kategorija je bila uporaba komplementarnih metod za zmanjšanje bolečine po operaciji raka dojke, pri čemer smo oblikovali podkategorije rak dojke pri ženskah, prisotnost bolečine po operativnem posegu raka dojke ter komplementarne metode lajšanja bolečine. Med najpogosteje uporabljene metode spadajo glasbena terapija, meditacija, joga, masaža, aromaterapija, akupunktura ter hipnoza.
Razprava in zaključek: Raziskave so pokazale, da mnogo žensk z rakom dojke ter po operaciji le-tega uporablja komplementarne metode kot dopolnilo k tradicionalnemu zdravljenju. Številne ženske so navajale, da so doživele večjo motivacijo za zdravljenje ter da je bila bolečina zadovoljivo zmanjšana.
Ključne besede: komplementarne metode, lajšanje bolečine, rak dojke, operacija
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 496; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1004,88 KB) |
7. Zgodnje prepoznavanje pooperativnega delirija pri bolnikih po operaciji na odprtem srcuMarjana Grager, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Pooperativni delirij je nespecifični organski možganski sindrom, ki se kaže v motnjah zavesti, pozornosti, zaznavanja, mišljenja, čustvovanja in spominjanja. Po operaciji na srcu se lahko razvije v nekaj urah pa do nekaj dni po operaciji. Pri bolnikih se pooperativni delirij po operaciji srca pojavlja med 5 % in 55 %. Namen zaključnega dela je bil izpostaviti pomen zgodnjega prepoznavanja delirija pri bolnikih po operaciji na odprtem srcu.
Raziskovalne metode: Opravili smo sistematični pregled in analizo znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev, ki smo jih oblikovali iz raziskovalnega vprašanja, iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL IN SAGE. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: V končni pregled smo vključili 8 člankov. Najpogostejše intervencije za zgodnje prepoznavanje pooperativnega delirija so izobraževanje medicinskih sester in pacientov, opazovanje in ocenitev bolnikov po lestvicah za zgodnje prepoznavanje delirija, vključitev družinskih negovalcev, obvladovanje bolečine, izboljšanje kvalitete spanja, normaliziranje elektrolitov in vnos tekočin ter orientacija bolnikov.
Razprava in sklep: Za preprečevanje pooperativnega delirija po operaciji na odprtem srcu so intervencije medicinskih sester za zgodnje prepoznavanje znakov delirija učinkovite. Z razvojem pooperativnega delirija se poveča tveganje za različne zaplete in smrt, podaljša se čas zdravljenja, višji so finančni stroški, zato je izjemno pomembno, da se o prepoznavanju pooperativnega delirija medicinske sestre dodatno izobrazi o dejavnikih tveganja, znakih, uporabi ocenjevalnih lestvic in intervencijah za medicinske sestre, ki se vsakodnevno srečujejo s pooperativnim delirijem po operaciji srca.
Ključne besede: pooperativni delirij, operacija srca, intervencije, medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 26.05.2022; Ogledov: 903; Prenosov: 187
Celotno besedilo (1,01 MB) |
8. Kakovost življenja po operaciji sindroma karpalnega kanalaAna Auda, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Sindrom karpalnega kanala je najpogostejša utesnitvena nevropatija medianega
živca v ravni zapestja. Najpogosteje se zdravi operativno s sprostitvijo živca z upanjem
na pozitiven izid. Na izid imajo vpliv tudi drugi dejavniki, kot so kronična obolenja,
psihični in fizični pritiski. Namen zaključnega dela je bil opisati kakovost življenja po
operaciji sidnroma karpalnega kanala.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled
literature. Potek iskanja literature smo prikazali s PRISMA diagramom, rezultate smo
sintetizirali z uporabo metode vsebinske analize. Za kritično analizo smo uporabili
orodje JBI.
Rezultati: Od skupno 519 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 12
študij. Glede na vsebinsko analizo podatkov smo poimenovali glavno kategorijo:
kakovost življenja po operaciji sindroma karpalnega kanala in izoblikovali 4
podkategorije: (1) funkcija roke, (2) bolečina, (3) ocena kakovosti, (4) intervencije za
dvig kakovosti.
Razprava in sklep: Pacientova kakovost življenja se izboljša po operaciji. Prejeti mora
navodila, ki se jih mora skrbno držati, saj s tem še bolj pripomore k izboljšanju
kakovosti življenja po operaciji. Pacienti so zadovoljni z izidom operacije.
Ključne besede: Sindrom karpalnega kanala, rezultat, kakovost življenja, pacient, operacija
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 1647; Prenosov: 308
Celotno besedilo (673,09 KB) |
9. Hipotermija med operacijo pri odraslihVlado Šprem, 2021, diplomsko delo Opis: Povzetek
Uvod: hipotermija je pogost pojav, ki nastane pred, med in po operaciji, in je ključnega pomena za okrevanje pacienta. Hipotermija je velikokrat eden izmed vzrokov za nastanek krvavitve, infekcije rane, slabše celjenje ran in nenazadnje vzrok za daljše hospitalizacije. Namen zaključnega dela je opisati preprečevanje hipotermije med operacijo pri odraslih pacientih.
Metode: v zaključnem delu smo izvedli sistematični pregled literature znanstvenih in strokovnih člankov v tujem jeziku. Literaturo smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CHINAL in Medline. Potek iskanja literature smo predstavili v PRISMA diagramu. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali.
Rezultati: nastanek hipotermije pred, med in po operaciji ima velik pomen, tako za uspešnost delavcev pri obravnavi pacienta, kot tudi za splošno zadovoljstvo pacienta. S pomočjo vzdrževanja normotermije in preprečitvijo hipotermije med operacijskim posegom se izboljša celjenje operacijskih ran, zmanjša možnost izgube krvi in skrajša se čas hospitalizacije ter posledično zniža stroške obravnave.
Diskusija in zaključek: pri neuspešnem preprečevanju nastanka hipotermije lahko pride do zapletov, ki so življenjsko ogrožujoči in nenazadnje neprijetni za pacienta, pri tem pa se daljša zdravljenje in povečuje finančno breme v zdravstvu. Zelo pomembna je meritev telesne temperature pacientov pred, med in po operacijskem posegu.
Ključne besede: hipotermija, intervencija, operacija.
Objavljeno v DKUM: 17.08.2021; Ogledov: 1639; Prenosov: 163
Celotno besedilo (902,01 KB) |
10. Vloga kriptografije v obveščevalni dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostSamo Grum, 2021, diplomsko delo Opis: Že od nekdaj so plemena, klani, cesarstva, narodi, kraljevine in države, da bi se lažje odločale v kritičnih trenutkih, zbirali informacije o tem, kakšne so namere nasprotne strani. To vrsto zbiranja informacij poznamo pod imenom obveščevalna dejavnost. Nekateri trdijo, da je zbiranje obveščevalnih informacij, drugi najstarejši poklic na svetu. Že Sun Cu je v svoji knjigi Umetnost vojne zapisal: »Tisto, kar omogoča pametnim državam in generalom, da dosežejo več kot navaden človek, je »predznanje« o nasprotniku, ki pa ga lahko pridobijo, samo od drugih ljudi – vohunov.«
To »predznanje«, je izredno pomembno, saj je pravočasno pridobljena informacija voditeljem držav omogočila, da pravočasno sprejmejo »ustrezne« ukrepe. Zato imajo vse sodobne države specifične službe, ki se ukvarjajo z obveščevalno dejavnostjo.
Z nastankom obveščevalne dejavnosti, se je pojavila potreba po skrivanju informacij pred nasprotnikom, zato se je pojavila kriptografija, ki je v sodobnem času informacijske tehnologije, postala samostojna znanstvena veda. Beseda je sestavljena iz dveh grških besed: kriptos – skrit in graphein – pisati.
Namen kriptografije je zaščititi podatke, ki se prenašajo v verjetni navzočnosti nasprotnika. Kriptografska transformacija podatkov je postopek, s katerim se podatki v navadnem besedilu prikrijejo ali šifrirajo, kar povzroči spremenjeno besedilo, ki se imenuje šifrirano besedilo in ki ne razkrije izvirnika.
Poleg zaščite lastnih komunikacij, poizkušajo obveščevalne službe s pomočjo kriptografskih metod dešifrirati prestrežene informacije nasprotnika in tako pridobiti pomembne podatke o tem, do kakšnih informacij so prišle tuje obveščevalne službe.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, informacije, vohuni, kriptografija, operacija "Rubikon", diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.07.2021; Ogledov: 1291; Prenosov: 215
Celotno besedilo (2,16 MB) |
