| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdravstveni zapleti ob savnanju in ukrepi ob pojavu le teh
Erika Pungerčar, 2014, diplomsko delo

Opis: Zdravstveni zapleti ob savnanju, kot so opekline, dehidracija, srčni infarkt/srčni zastoj, hipertenzija/hipotenzija, oteženo dihanje, epilepsija in vročinski šok, so stanja s katerimi se lahko srečamo ob vstopu v savno. Pomembno je, da zdravstveni delavci poznamo pravilen pristop do obolelega v savni, ter znamo pravilno odreagirati in ukrepati ob točno določenem zapletu. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo kooperativnih bibliografskih sistemov, kjer smo poiskali domačo in predvsem tujo literaturo. Glavni namen diplomskega dela je bil predstaviti zdravstvene zaplete ob savnanju, ter raziskati poznavanje zdravstvenih ukrepov med zdravstvenimi delavci na Finskem in v Sloveniji. To smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 11 vprašanj kombiniranega in odprtega tipa. V raziskavi so sodelovale reševalne ekipe nujne medicinske pomoči iz Maribora, Sežane in Ilirske Bistrice (Slovenija), ter iz Kuopia (Finska). Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da pogostejša uporaba savne na Finskem ni statistično povezana z boljšim znanjem zdravstvenih delavcev pri nudenju pomoči v savni, ter da je teoretično znanje, ki zajema standardni pristop po ITLS, zdravstvenim delavcem na Finskem in v Sloveniji dokaj nepoznano.
Ključne besede: opekline, dehidracija, srčni infarkt/srčni zastoj, hipertenzija/hipotenzija, oteženo dihanje, epilepsija, vročinski šok, ukrepi, Finska, Slovenija, savna
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1064; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

2.
Laična oskrba ran v prvi pomoči
Boris Tomanič, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Znanje laikov o oskrbi ran v prvi pomoči je zelo pomembno, saj so običajno ravno oni prvi na kraju nesreče. Včasih so rane tako obsežne oziroma nevarne, da lahko človek, če ni takojšne oskrbe, umre. V diplomskem delu smo predstavili, kako laiki kot prvi prisotni pomagajo drugim in sebi pri oskrbi ran. Z raziskavo smo hoteli ugotoviti, kakšno je znanje ljudi o oskrbi ran. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo opisno (deskriptivno) metodo dela in kvantitativno metodo raziskovanja. Podali smo tudi anketni vprašalnik, ki je vseboval 18 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 50 anektiranih od tega 33 moških in 22 žensk. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo programa Excel in jih prikazali z grafikoni. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je splošno znanje o ranah ter njeni oskrbi dobro. Laična populacija pozna postopke, kako ukrepati v primerih, ko pride do poškodbe. Rezultati so pokazali tudi to, da bi se v večini udeležili predavanja na temo oskrbe ran. Sklep: Znanje družbe je o prvi pomoči je zelo pomembna veščina saj nikoli ne vemo, kdaj jo bomo potrebovali. Znanje vprašanih je dobro; menimo, da bi se lahko z dodatnimi tečaji oz. predavanji na to temo še izboljšalo.
Ključne besede: Poškodbe kože, populacija, znanje ukrepi, opekline
Objavljeno: 23.02.2018; Ogledov: 496; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (912,31 KB)

3.
Poznavanje oskrbe ran v okviru prve pomoči med laično populacijo
Laura Lipuš, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Hitro in pravilno ukrepanje ob nezgodah je izjemno pomembno, saj s tem pripomoremo k boljši prognozi. Pomembno je tudi, da se ljudje zavedajo, da so po svojih najboljših močeh dolžni pomagati poškodovani osebi. V diplomskem delu smo natančneje predstavili katere vrste ran poznamo, ukrepanje pri posameznih poškodbah in načine zaustavljanja krvavitev. Na podlagi zbranih podatkov, smo v raziskavi ugotovili znanje laikov o oskrbi ran. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo analize podatkov. Vključili smo domačo in tujo literaturo iz različnih baz podatkov. V raziskovalnem delu smo uporabil kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izdelali smo anketni vprašalnik, v katerega smo vključili 50 naključno izbranih prebivalcev savinjske regije, starejših od 18 let. Rezultati: Na podlagi raziskave, smo ugotovili dobro poznavanje prve pomoči laične populacije o oskrbi ran. V večini bi bili vsi pripravljeni pomagati komurkoli, ki bi potreboval njihovo pomoč. Dobro poznajo prvo pomoč pri posameznih poškodbah, vendar še vedno niso prepričani ali je njihovo znanje pravilno. Z dodatnimi izobraževanji, katerega bi se udeležili v večini vsi, bi lahko obnovili svoje znanje in bili bolj samozavestni pri dajanju prve pomoči. Sklep: Dobro poznavanje prve pomoči je zelo pomembno, saj lahko s tem rešimo marsikatero življenje. Kadar pride do nezgode je najpomembnejše, da se ne prestrašimo in nudimo takojšno pomoč po naših najboljših močeh in sposobnostih, do prihoda nujne medicinske pomoči.
Ključne besede: travmatske poškodbe kože, opekline, zunanje krvavitve, ukrepi pri poškodbah, imobilizacija
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 294; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (606,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici