1. Podpora socialnega okolja pri izboljšanju samopodobe pacienta z opeklinoZahra Mehdikhani Sarv, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Opekline so resna zdravstvena težava, ki vsako leto povzroči veliko smrti in dolgoročne posledice. Opekline povzročajo telesne poškodbe, bolečine in povečano tveganje za različne bolezni, kot so težave s srcem, z dihanjem in s prebavo. Poleg fizičnih posledic močno vplivajo tudi na psihološko stanje posameznika – povzročajo nizko samopodobo, depresijo in socialno izolacijo. Vidne brazgotine lahko vodijo v stigmatizacijo in težave pri vključevanju v družbo. Okrevanje zahteva celostno oskrbo, ki vključuje medicinsko zdravljenje, psihološko podporo in socialno reintegracijo. Namen zaključnega dela je bil raziskati vpliv podpore socialnega okolja na samopodobo pacientov z opeklinsko poškodbo.
Metode: Zaključno delo je bilo pripravljeno z uporabo deskriptive oziroma opisne metode. Podatke za raziskavo smo zbrali iz znanstvenih baz CINAHL Ultimate, SAGE in PubMed. Za prikaz pregleda literature smo uporabili PRISMA diagram.
Rezultati: Od skupno 229 najdenih objav smo v končno analizo vključili osem raziskav. Njihove ugotovitve izpostavljajo, da je psihosocialna podpora ključna pri izboljšanju samopodobe in splošne kakovosti življenja pri posameznikih, ki so preživeli opekline, ter pri lažjem soočanju s posledicami, tako telesnimi kot čustvenimi.
Razprava in zaključek: Podpora okolice je ključna za izboljšanje samopodobe pacienta z opeklinami. Družina, prijatelji in strokovnjaki mu z razumevanjem in s spodbudo pomagajo sprejeti spremembe, se počutiti bolj sprejeto ter lažje vključiti v vsakdanje življenje, premagati osamljenost in izboljšati počutje.
Ključne besede: socialna podpora, samopodoba, pacient, opeklina
Objavljeno v DKUM: 20.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (817,65 KB) |
2. |
3. Oskrba pacienta z opeklinoSanja Šemen, 2014, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Opeklinska rana je rana, ki lahko prinese za seboj možne posledice, kot so brazgotine, nizko samospoštovanje, spremenjeno samopodobo. V obdobju hospitalizacije pacienta z opeklinsko rano ima medicinska sestra pomembno vlogo. V diplomskem delu je opisana celostna oskrba pacienta z opeklino, predstavljene so teoretične smernice oskrbe opeklinske rane.
Raziskovalna metodologija je temeljila na kvalitativni metodi dela. Zajemala je raziskavo oz. študijo primera, pri kateri smo izvedli strukturiran intervju pri pacientu z opeklino. Vprašanja so se nanašala na 14 osnovnih življenjskih aktivnosti po Virginji Henderson. Študija primera je bila izvedena v Splošni bolnišnici Murska Sobota na Oddelku za kirurgijo.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da je pacient z opeklinsko rano zadovoljen s sabo. Se spoštuje, ima ustrezno samopodobo in samospoštovanje do sebe. Povedal je, da če se mu bodo brazgotine zaradi opeklinske rane videle, se bo sprejel takšnega, kot je.
Sklep: Pomembna vloga pri zdravljenju pacienta z opeklino je pacientu stati ob strani. Pacient se počuti zaradi opeklinske rane nemočnega, zato je medicinska sestra tista, ki mu mora pomagati. Medicinska sestra je tista oseba, ki s pacientom preživi največ časa, zato si mora pridobiti njegovo zaupanje, da mu lahko pomaga. Ugotoviti mora pacientove negovalne probleme in jih tudi ustrezno reševati. Pomagati mu mora pri tistih življenjskih aktivnostih, ki jih sam ne zmore ali ne zna.
Ključne besede: Opeklina, pacient, oskrba, bolečina, vloga medicinske sestre, samopodoba
Objavljeno v DKUM: 02.04.2014; Ogledov: 2968; Prenosov: 863
Celotno besedilo (1,14 MB) |
4. PRVA POMOČ PRI OPEKLINAHDragica Kuntič, 2013, diplomsko delo Opis: K sreči se z obsežnimi opeklinskimi poškodbami ljudje ne srečujemo ravno pogosto. K temu pripomorejo vse večji ukrepi za preprečevanje opeklin, ključnega pomena pa je tudi znanje, oziroma osveščenost ljudi tako pri preprečevanju opeklinskih poškodb kot pri nudenju prve pomoči, kar pri opečenem lahko pripomore k boljšemu rezultatu zdravljenja.
Glavni namen diplomskega dela je bil raziskati seznanjenost laične populacije različnih starosti z nudenjem prve pomoči pri različnih vrstah opeklin. Raziskavo smo opravili s pomočjo 50 anket, ki smo jih ponudili naključno izbrani laični populaciji. S pomočjo vprašalnika, ki je vseboval 20 vprašanj odprtega in zaprtega tipa, smo ugotovili, da so anketirani večino informacij o nudenju prve pomoči pri opeklinski poškodbi dobili na tečajih, ob tem pa niso prepričani, da znajo ustrezno poskrbeti za poškodovanca z opeklinsko poškodbo. Z raziskavo smo ugotovili, da napak v prvi pomoči pri opeklinah, ki bi najbolj izstopale ni bilo in da je osveščenost anketiranih dokaj dobra. Nekaj anketirancev je samo izrazilo potrebo po dodatnem izobraževanju na tem področju.
Ključne besede: opeklina, opeklinska rana, vrste opeklin, prva pomoč pri opeklinah, laična populacija
Objavljeno v DKUM: 25.02.2013; Ogledov: 3862; Prenosov: 891
Celotno besedilo (1,12 MB) |
