1. Strategije trgovanja z opcijamiUrška Rubin, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava strategije trgovanja z opcijami. Primarni namen dela je seznaniti posameznika z različnimi načini ustvarjanja dobička z uporabo opcij na delniškem trgu, pri čemer so opisana tudi tveganja vsake izmed strategij.
V uvodnem delu so pojasnjeni osnovni pojmi, ki jih mora poznati trgovec z opcijami in razumeti njihovo vlogo ter značilnosti, preden se loti trgovanja. Predstavljeni sta dve vrsti opcij, in sicer ameriška ter evropska, v nadaljevanju pa pri opisu primerov strategij predpostavljamo, da so opcije evropske. Omenjen je zakon velikih števil, ki pojasnjuje, zakaj je, kadar gre za opcije, priporočeno večje število transakcij. Poudarek je tudi na grških črkah, ki imajo pri trgovanju z opcijami pomembno vlogo, saj z njimi merimo občutljivost portfelja na spremembo spremenljivk, ki določajo ceno opcije. Nepoznavanje grških črk lahko vodi do izgube, katere razlog je trgovcu z opcijami neznan. Diplomsko delo opisuje najpogostejše strategije trgovanja z opcijami. Med te štejemo razpone, kjer gre za trgovanje z dvema ali večimi opcijami istega tipa (vsaj dve nakupni opciji ali vsaj dve prodajni opciji), in pokrite opcije. V zadnjem delu so opisane še posamezne kombinacije, kjer vzpostavimo pozicijo tako v nakupnih kot tudi prodajnih opcijah na isto delnico. Ključne besede: derivat, opcija, strategija trgovanja z opcijami, volatilnost Objavljeno v DKUM: 07.04.2023; Ogledov: 469; Prenosov: 62 Celotno besedilo (2,31 MB) |
2. Opcija kot naložbena možnost privatnega investitorjaNejc Klajnšek, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem predstavil naložbeno okolje privatnega investitorja, ki investira v opcije. Predstavil sem teoretični okvir naložbenega okolja in se natančneje posvetil opcijam. Tako sem spoznal vrste opcij in pojme, ki jih je treba poznati za uspešno izbiro opcije. Teoretično sem preučil tudi tehnično in temeljno analizo, ki mi je dala iztočnice, kako to izpeljati na praktičnem primeru.
Teoretičnemu okvirju sledi vrednotenje bazičnega instrumenta, v mojem primeru je to nemški borzni indeks DAX. Pri vrednotenju borznega indeksa DAX sta mi bili v pomoč tehnična in temeljna analiza. Pri tehnični analizi sem si pomagal s trendi, ki se pojavijo, z vzorci grafa, drsnimi povprečji, obsegom trgovanja ter z modelom Andrews pitchfork in s Fibonaccijevimi zaporedji. Pri temeljni analizi pa sem preučil BDP Nemčije, obrestne mere ECB, stopnjo brezposelnosti v Nemčiji, inflacijo in pa kazalnik P/E, ki pomeni razmerje med ceno delnice in dobičkom na delnico. Ti analizi sta mi dali namige za pravilno izbiro opcije. Izbrati sem moral nakupno ali prodajno opcijo in se na podlagi rezultatov, dobljenih iz tehnične in temeljne analize, odločil za nakupno opcijo. S tehnično analizo sem dokazal, da je opcija na borzni indeks od njega močno odvisna, kar priča graf borznega indeksa in opcije na ta borzni indeks.
V analizi opcije pa sem poleg tehnične analize, ki sem jo prevzel iz tehnične analize borznega indeksa DAX, uporabil tudi dva računska modela. Prvo sem uporabil Black-Scholes-Merton model, s katerim sem določil prihodnjo vrednost opcije in s tem ugotovil, ali je opcija precenjena ali podcenjena. Drugi računski model pa je temeljil na grški črki delti, ki nam pove, za koliko se spremeni vrednost opcije, če se vrednost indeksa spremeni za eno točko.
S pomočjo teorije in praktičnega primera sem predstavil znanja in veščine, ki jih potrebuje privatni investitor za uspešno trgovanje z opcijami, in ugotovil, za kakšnega investitorja je takšna vrsta naložbe oziroma špekulacije sploh primerna. Ključne besede: investicija, opcija, tehnična in temeljna analiza, Black-Scholes-Merton model Objavljeno v DKUM: 27.11.2018; Ogledov: 1431; Prenosov: 107 Celotno besedilo (2,12 MB) |
3. Vrednotenje delniških opcij v bančnem sistemuAnja Peček, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu analiziramo vrednotenje delniških opcij ter metodo "delta hedging", s katero lahko investitorji zmanjšajo izpostavljentost tveganju, ki ga prinaša izdaja izvedenega finančnega instrumenta. V teoretičnem okvirju dela opredelimo vrste izvedenih finančnih instrumentov in se v nadaljevanju osredotočimo na podrobnejšo analizo nakupne in prodajne opcije, ki predstavlja osnovo za vrednotenje preostalih oblik izvedenih finančnih instrumentov. Ugotavljamo, da na ceno delniške opcije vpliva izvršilna cena, čas do dospetja opcije, volatilnost osnovnega instrumenta, netvegana obrestna mera in tržna cena delnice. V empiričnem delu se osredotočimo na analizo portfelja nakupne opcije in določenega števila delnic po metodi "delta hedging". Parameter delta definira število kupljenih oziroma prodanih delnic, s čimer doseže investitor na dan dospetja opcije delta-nevtralen portfelj. Z analizo prodajne opcije ugotavljamo, da lahko investitor z nakupom delnice izgubo le-te pokrije z nakupom prodajne opcije. Ključne besede: tveganje, nakupna opcija, prodajna opcija, "delta-hedging", parameter delta. Objavljeno v DKUM: 19.10.2017; Ogledov: 1493; Prenosov: 167 Celotno besedilo (1,39 MB) |
4. Obdavčitev kapitalskih dobičkov pri odsvojitvi izvedenih finančnih instrumentovDamir Cavnik, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi se ukvarjam z vprašanjem primernosti ureditve obdavčevanja dobičkov fizičnih oseb od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov z davčnopravnega vidika. Slovenski davčni režim je na tem področju poseben, saj do uvedbe Zakona o davku od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI) dobički fizičnih oseb od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov niso bili obdavčeni. Z njim je bila uvedena restriktivna obdavčitev za dosežene navedene dobičke z visoko 40 % davčno stopnjo za imetništva izvedenih finančnih instrumentov do enega leta. Višina davčne stopnje za dobičke, dosežene po enem letu imetništva, pa zapade po stopnji obdavčitve, kot velja za ostale kapitalske dobičke Zakonu o dohodnini. Zaradi izredne nujnosti uvajanja ZDDOIFI, ki je presenetil poslovno in strokovno javnost v letu 2008, se v delu ukvarjam tudi z razlogi, ki so privedli do uvedbe zakona, in posledično z vprašanjem, ali je zakon dosegel zastavljene fiskalne in nefiskalne cilje ter tudi na podlagi primerjalno pravne analize ureditve avstrijskega, nemškega in britanskega davčnega sistema podam predloge za izboljšave davčnega sistema na tem področju. Ključne besede: finančni instrument, vrednostni papir, izvedeni finančni instrument, nestandardizirana terminska pogodba, standardizirana terminska pogodba, opcija, posel zamenjave, pogodba na razliko, Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, Lafferjeva krivulja Objavljeno v DKUM: 20.07.2016; Ogledov: 1735; Prenosov: 299 Celotno besedilo (5,28 MB) |
5. VALUTNA OPCIJA IN VALUTNA ZAMENATanja Vedenik, 2015, diplomsko delo Opis: Izvedeni finančni instrumenti so se razvili, da bi zmanjšali večja tečajna tveganja, spremembe in nihanja obrestnih mer ter večje spremembe na trgu delnic in obveznic. Gre za instrumente, katerih cena je odvisna ali izvedena iz vrednosti osnovnega instrumenta, na katerega je napisana. Osnova je lahko cena tuje valute, vrednostnega papirja, blaga, višina obrestne mere ali tržnega indeksa. Izvedene finančne instrumente razdeljujemo na nestandardizirane valutne terminske pogodbe, standardizirane valutne terminske pogodbe, valutne opcije in valutne zamene. V diplomskem seminarju opredeljujemo le valutno opcijo in valutno zameno. Valutna opcija pri Abanki omogoča pravico nakupa ali prodaje ene tuje valute proti drugi tuji valuti, izbere se lahko opcijo, pri kateri je datum izvršitve v prihodnosti točno določen, ali opcijo, ki se jo lahko izvrši kadar koli do datuma izvršitve. Valutna zamena je zavezujoč dogovor med Abanko in podjetjem o takojšnjem nakupu (prodaji) določenega zneska in hkratni terminski prodaji (nakupu) enakega zneska. Ključne besede: Izvedeni finančni instrumenti, cena tuje valute, valutna opcija, valutna zamena, terminska prodaja. Objavljeno v DKUM: 04.11.2015; Ogledov: 1399; Prenosov: 175 Celotno besedilo (771,55 KB) |
6. OBDAVČITEV FINANČNIH STORITEVMiha Jecić, 2015, diplomsko delo Opis: Finančne storitve so izjemno pomemben del gospodarstva vsake države.
Nujnosti obdavčitve le-teh se zaveda tudi Evropska Unija, zato je posredna
obdavčitev finančnih storitev predmet številnih diskusij.
Možnih rešitev je omejeno število, pri čemer se vsaka članica EU sama odloči,
kakšno rešitev bo sprejela, znotraj pravnih okvirov EU.
Predstavljene rešitve pa nimajo učinka samo na državni proračun, ampak lahko
močno vplivajo na konkurenčnost finančnih ustanov. Zgolj ustrezanje evropskim
zahtevam in pravilom tako ne pomeni zadovoljive rešitve, ampak je to le eden
od pogojev za dobro rešitev.
V Sloveniji to rešitev predstavlja Zakon o davku na finančne storitve, sprejet leta
2012. Ta sicer ustreza pogojem evropske Direktive o DDV, se pa zato odpirajo
vprašanja ustreznosti zakona z vidika načela prepovedi dvojne obdavčitve ter
vpliva na konkurenčnost finančnega sektorja.
Slednji očitek davčna uprava zavrača.
Vse to je pripeljalo do različnega tolmačenja zakonodaje s strani stroke ter
davčne uprave na drugi strani, prav tako pa do neskladnosti med samimi
pojasnili davčne uprave.
Zaradi tega je bilo podanih več predlogov za odpravo pomanjkljivosti, ki pa niso
bili upoštevani niti v fazi sprejemanja, niti v fazi spreminjanja zakona.
Ker tudi upoštevanje teh ne bi odpravilo vseh očitanih pomanjkljivosti, terja ta
tematika širšo obravnavo posredne obdavčitve finančnih storitev, vključno z
oprostitvami, saj nekatere predstavljene rešitve ne zadevajo tega zakona.
Za ustrezno rešitev je zato pri samem postopku sprejemanja zakona nujno
upoštevanje davčne stroke ter primerjava predlagane rešitve z že sprejetimi
rešitvami v drugih državah. Ključne besede: finančne storitve, zavarovalne storitve, davek na finančne
storitve, DDV, oprostitve, opcija za obdavčitev Objavljeno v DKUM: 06.07.2015; Ogledov: 1449; Prenosov: 214 Celotno besedilo (777,89 KB) |
7. VREDNOTENJE OPCIJDuška Nenić, 2013, diplomsko delo Opis: Opcije so na področju gospodarstva prisotne že dolgo časa, vse od antičnih civilizacij. Večjo veljavo v finančnih tokovih so dobile maja 1972, ko je prišlo do prve uspešne inovacije na področju izvedenih finančnih instrumentov in nastanka prvega terminskega trga, na katerem so trgovali s finančnimi instrumenti, ko so v Chicagu odprli Mednarodni denarni trg (IMM-International Monetary Market) in začeli trgovati s sedmimi različnimi valutami. Z izvedenimi finančnimi instrumenti se je začelo obsežneje trgovati leta 1974 po ukinitvi vezave ameriškega dolarja na zlati standard. Propad dogovora, sklenjenega v Bretton Woodsu, je vplival na povečanje stopnje negotovosti glede cenovnih sprememb na svetovnih trgih. V tem obdobju je tudi nastalo nekaj najuspešnejših oblik izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se še danes trguje na terminskih trgih.
Najbolj pogosti izvedeni finančni instrumenti so: CFD – contract for difference – pogodba za razliko v ceni, Futures contract – STP ali standardizirana terminska pogodba , naložbeni certifikati in opcije.
Opcija je enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega imetnik opcije doseže sklenitev pogodbe o nakupu, prodaji ali zamenjavi, katere predmet je osnovni instrument.
Opcije delimo v dve skupini: opcija, ki omogoča nakup osnovnega instrumenta, se imenuje nakupna opcija (ang. Call); opcija, ki omogoča prodajo osnovnega instrumenta, pa imenujemo prodajna opcija (ang. Put). Osnovni instrument je lahko delnica, obveznica, valuta ali katera koli druga javno znana vrednost.
Opcije je mogoče vrednotiti na štiri načine: ceno opcije je mogoče primerjati z vrednostjo osnovnega instrumenta, na katerega je opcija napisana, ali z višino udarne ali izvršilne cene; profitabilnost opcijske strategije preverjamo s cenami osnovnega instrumenta (določimo cene osnovnega instrumenta, v okviru katerih je opcija profitabilna); opcijski finančni prag oziroma njegov potencial primerjamo s cenovnimi spremembami osnovnega instrumenta; določite absolutne prave cene opcije.
Opcije pa vrednotimo s pomočjo modelov za vrednotenje. Modela vrednotenja opcij delimo v tri skupine:
• ekonometrični modeli (Sheltovnov model, Kassoufov model);
• verjetnostni modeli (Sprenklov model, Samuelson–Meronov model, Garman–Kohlhagenov model, Black–Scholesov model);
• računalniški modeli vrednotenja. Ključne besede: izvedeni finančni instrumenti, opcije, prodajna opcija, nakupna opcija, modeli vrednotenja opcij, ekonometrični modeli, verjetnostni modeli, Black–Scholesov model. Objavljeno v DKUM: 04.08.2014; Ogledov: 3118; Prenosov: 488 Celotno besedilo (975,98 KB) |
8. OBVLADOVANJE TRŽNIH TVEGANJ V POSLOVNI BANKI S SISTEMOM LIMITOV IN IZVEDENIMI FINANČNIMI INSTRUMENTIBarbara Žagar, 2013, magistrsko delo Opis: Bančno poslovanje je neločljivo povezano s prevzemanjem tveganj. Za banko je ključnega pomena, da se teh tveganj zaveda, jih identificira, analizira, ovrednoti in sprejme ustrezne ukrepe, s čimer bistveno zmanjša možnost nastopa negativnih posledic na njeno poslovanje.
Tržna tveganja, obvladovanju katerih je naloga namenjena, izvirajo iz sprememb tržnih cen, valutnih tečajev in obrestnih mer finančnih instrumentov. V bančnem poslovanju predstavljajo manjši pa vendar nezanemarljiv del tveganj, ki jim je banka pri svojem poslovanju izpostavljena. Za njihovo učinkovito obvladovanja ima banka na voljo številne instrumente, katere in kako bo uporabila pa je v prvi vrsti odvisno od njenih poslovnih potreb, kakor tudi od njene dovzetnosti za prevzemanje teh tveganj.
V nalogi smo se osredotočili na sistem limitov in izvedene finančne instrumente kot možne načine za obvladovanje tržnih tveganj. Mednje smo vključili tudi tvegano vrednost (ang. value at risk) kot mero najvišje potencialne izgube, ki jo lahko imetnik portfelja ob upoštevanju določene verjetnosti dogodkov realizira v določenem obdobju. Na izračun potencialne izgube pomembno vpliva nestanovitnost cen finančnih instrumentov, prikaz povezave med omenjenima spremenljivkama pa je sestavni del naloge.
Vsebina naloge ni uporabna zgolj za poslovne banke. Limitni sistem kot mehanizem obvladovanja tveganj je uporaben za vsakega investitorja, ki lahko z nekaj osnovnega računalniškega znanja učinkovito upravlja svoj portfelj ter tako pomembno vpliva na poslovni rezultat le-tega. Seveda je kompleksnost upravljanja takega portfelja bistveno manjša od upravljanja portfelja poslovne banke, ki se pri svojem poslovanju srečuje z različnimi finančnimi instrumenti, čemur mora biti prilagojena tudi njena informacijska podpora.
Dopolnitev limitnemu sistemu predstavljajo izvedeni finančni instrumenti. Ti so še posebej uporabni pri zapiranju oziroma uravnavanju valutno in obrestno občutljivih pozicij, ki jih banka zavzema pri svojem poslovanju.
Ključno pri obvladovanju tržnih tveganj je definiranje največje izgube, ki smo jo še pripravljeni prevzeti, kakor tudi višine zaslužka, pri katerem smo pripravljeni določeno pozicijo zapreti.
Z dobro zastavljeno politiko obvladovanja tržnih tveganj, ki jo je potrebno nenehno preverjati in nadgrajevati, lahko banka pomembno vpliva na svoj poslovni rezultat. Pri tem je z vidika investitorjev pomembno, da jim v zameno za občasne visoke donose, ki se lahko kaj kmalu obrnejo v negativno smer, zagotavlja stabilne poslovne rezultate ter posledično stabilen donos na vložen kapital. Hkrati poslovna banka s takšnim poslovanjem varčevalcem daje pozitiven signal, da je stabilna in zaupanja vredna institucija. Ključne besede: tržno tveganje, valutno tveganje, obrestno tveganje, pozicijsko tveganje, tvegana vrednost, limitni sistem, izvedeni finančni instrumenti, obračunavanje varovanja pred tveganji, odprta devizna pozicija, obrestni razmik, neto likvidna aktiva. opcija, dogovor o terminski obrestni meri, obrestna zamenjava, terminska pogodba, regresijska analiza, beta, trajanje, model vrednotenja dolgoročnih naložb Objavljeno v DKUM: 06.12.2013; Ogledov: 2228; Prenosov: 370 Celotno besedilo (1,00 MB) |
9. PREDSTAVITEV POSLA OBRESTNE ZAMENJAVE KOT ENEGA IZMED OSNOVNIH IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOVTanja Lakner, 2013, diplomsko delo Opis: Izvedenih finančnih instrumentov je veliko več, kot jih je opisanih v diplomski nalogi, hkrati pa nastajajo novi. Vsak izvedeni finančni instrument ima svoje prednosti in slabosti pred ostalimi instrumenti, zato je od vsake posamezne situacije odvisno kateri instrument je v danem trenutku najprimernejši. Podjetja in banke se morajo pred neugodnimi spremembami deviznih tečajev in obrestnih mer ustrezno zavarovati, katero obliko zavarovanja pa bodo izbrali, je odvisno od njih samih. Skratka, izvedeni finančni instrumenti so orodje, s katerimi je mogoče doseči donos v situaciji, ko tečaji ali obrestne mere rastejo ali padajo. Ključne besede: izvedeni finančni instrumenti, valutni terminski posel, valutna zamenjava, valutna opcija, volatilnost, obrestna zamenjava, obrestne opcije, obrestna kapica, obrestno dno, obrestna ovratnica. Objavljeno v DKUM: 13.08.2013; Ogledov: 2569; Prenosov: 208 Celotno besedilo (627,06 KB) |
10. IZPOSTAVLJENOST FINANČNIM TVEGANJEM − PRIMER KOVINSKO PREDELOVALNEGA PODJETJABarbara Kapun, 2012, magistrsko delo Opis: Tveganje postaja sestavni del poslovanja ne samo finančnih inštitucij, ampak tudi podjetij, ki se primarno ukvarjajo s povsem nefinančnimi dejavnostmi. Zatorej se je potrebno zavedati, da obvladovanje tveganja postaja nuja sodobnega poslovanja. Poslovni uspeh se med drugim lahko izboljša z učinkovitim prepoznavanjem in obvladovanjem tveganj, katerim je podjetje izpostavljeno.
Magistrska naloga je praktično usmerjena in zasnovana tako, da na primeru podjetja iz sektorja kovinsko predelovalne industrije, tj. skupine Impol 2000, prikazuje postopek in izbiro instrumentov za obvladovanje finančnih tveganj. V osnovi smo se zaradi samega poslovanja Skupine osredotočili samo na dvoje izmed vseh finančnih tveganj, in sicer tveganje spremembe cene surovine − aluminija − ter valutno tveganje. Namreč, skupina Impol 2000 je v veliki meri odvisna od gibanja cene aluminija, ki se oblikuje na Londonski borzi barvnih kovin. Neugodno gibanje cene aluminija pomembno vpliva na samo poslovanje Skupine. Ravno zato se mora podjetje ustrezno zavarovati pred tovrstnim tveganjem. Ker Skupina posluje z zunanjimi partnerji tudi v valutah, ki niso evro, je izpostavljena valutnemu tveganju. Iz istega razloga, kot tveganje cen surovine, mora podjetje tudi valutno tveganje obvladovati. Ključne besede: finančna tveganja, tveganje spremembe cen surovin, valutno tveganje, obvladovanje tveganj, finančni instrumenti, forward posel, future posel, swap, opcija, trg aluminija Objavljeno v DKUM: 25.05.2012; Ogledov: 3272; Prenosov: 402 Celotno besedilo (3,25 MB) |