1. Razvoj metode za izdelavo informacijskih modelov kompleksnih strojniških sistemov v grajenem okolju na osnovi proceduralnega modeliranja in modelov znanja : doktorska disertacijaLuka Adanič, 2023, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji predstavljamo razvoj in vrednotenje metodologije za izdelavo informacijskega modela na izbranem primeru kompleksnega strojniškega sistema, ki je del grajenega okolja. Model je grajen na osnovi proceduralnega modeliranja in modela znanja – ontologije. Pred začetkom razvoja metode smo izvedli bibliometrično analizo preseka dveh raziskovalnih področij, ki imata vzajemni medsebojni vpliv.
Metodo smo razvili na način, da smo določili delotok za podajanje predlogov in razširjanje standarda ter dokumentacije IFC na osnovi produktnih standardov. V okviru predloga za razširitev dokumentacije IFC smo na podlagi ugotovljenih razhajanj na novo določili ter umestili domeno za obravnavano področje in ustvarili predloge za vpeljavo 16 novih shem IFC. Razširitvene predloge in tehnične zahteve produktnega standarda smo prenesli v ontološki model znanja s pravili za podporo sklepanja ter predpisali povezave in omejitve med posameznimi razredi ter njihovimi podrazredi. Na osnovi predlogov za razširitev sheme IFC in razvite ontologije MGDS smo ustvarili parametrični model centralnega sistema za medicinske pline v grajenem okolju, ki smo ga validirali, preverili skladnost načrtovanega z zahtevami produktnega standarda, z uporabo sklepalnika.
Z razvojem in validacijo metodologije prenosa inženirskega znanja v digitalno okolje in hkratnim avtomatiziranjem gradnje modelov BIM smo razvili metodo, za katero ocenjujemo, da ima velik potencial za spremembo vsakdana inženirskega dela. Metodologija omogoča hkratno pohitritev delovnih procesov in doseganje večje učinkovitosti z manjšo verjetnostjo za nastanek inženirskih napak v načrtovalnih fazah.
Ključne besede: bibliometrična analiza, ontologije strojniških sistemov, parametrično načrtovanje, sistem BIM-MEP, delotok razvoja informacijskih modelov.
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 672; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (7,40 MB) |
2. Uporaba metod zastopanja znanja za preučevanje naprednih sistemov za pomoč voznikom in avtonomne vožnje : masterʹs thesisGregor Ovsenjak, 2021, magistrsko delo Opis: Področje avtonomne vožnje je eno izmed najbolj raziskovanih tem v avtomobilski industriji. Varnost avtonomnih vozil v vsakdanjih situacijah na cesti predstavlja enega izmed glavnih izzivov, zaradi vrste različnih situacij do katerih pride v resničnem svetu. Avtonomna vozila bi morala prevoziti več sto miljard kilometrov, da bi lahko potrdili njihovo zanesljivost pri odločanju v primeru nevarnosti. Zato ima virtualno testiranje scenarijev, kjer lahko simuliramo poljubne situacije, pomembno vlogo pri validaciji in preverjanju delovanja avtonomnih vozil.
Tako virtualno testiranje predstavlja nujen postopek v razvoju naprednih sistemov avtonomne vožnje. Vendar je ustvarjanje raznolikih scenarijev velikokrat okoren in zamuden postopek. Zaradi tega je zaželjena večkratna in ponovna uporaba podatkov iz realnega sveta. Ker ontologije predstavljajo večkrat uporabno zastopanje informacij, so idealen kandidat za ustvarjanje raznolikih scenarijev. V nalogi predstavimo avtomatiziran postopek za razbiranje informacij iz podatkovne baze za namene večkratne in ponovne uporabe le teh v ontologijah. Ključnega pomena za razvoj ontologije je dobro razumevanje strukture podatkovne baze, zato se velik del naloge osredotoča na analizo le te. Podatke z baze je potrebno s pomočjo programske kode razbrati in interpretirati ter šele nato uskladiti ontologijo z bazo. Pri tem razvijemo dve nove metodi, ki temeljita na geometričnih algoritmih. Na podlagi le-teh, raziščemo bazo in zbrane podatke očiščimo s z uporabo statistične analize ter opredelimo v ontologijo. Rezultat naše naloge je ontologija zapolnjena z osnovnimi koncepti, ki so definirani na podlagi podatkov zbranih s podatkovne baze.
Ključne besede: ontologije, avtonomna vožnja, avtomatizacija, Waymo Open Dataset
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 921; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,95 MB) |
3. Analiza bioloških poti z uporabo orodij genske ontologije za gene povezane z astmoMarina Koren, 2017, diplomsko delo Opis: Povzetek
Astma je kronična bolezen, pri kateri ima bolnik stalno prisotno vnetje dihalnih poti. To vnetje je povezano predvsem s preobčutljivostjo in preodzivnostjo dihal na različne dražljaje ali sprožilce v okolju, k nastanku bolezni pa prispeva tudi genetski zapis posameznika. Bolezen je vse pogostejša v razvitem svetu. Kljub temu da obstoječa terapija zagotavja uspešen nadzor nad boleznijo, delež bolnikov, ki se na zdravila ne odzivajo, ostaja razmeroma velik. Zato je nujen nadaljnji razvoj v smeri odkrivanja novih načinov zdravljenja. Velik napredek na področju genetike astme so prinesle asociacijske študije na celotnem genomu (GWAs, ang. za genome wide association studies), saj so odkrile več novih potencialnih genov, ki vplivajo na pojav astme.
V diplomskem delu smo naredili obsežen pregled literature, s pomočjo katere smo iz GWA študij izpisali potencialne gene in polimorfizme posameznega nukleotida (SNP, ang. za single nucleotide polymorphism), ki so pokazali povezavo z razvojem astme. Nato smo z orodji genske ontologije prišli do ožjega izbora SNP-jev, iz katerega smo izbrali najprimernejši SNP za analizo pri slovenskih bolnikih z astmo in zdravih posameznikih. Pri eksperimentalnem delu smo uporabili metodo PCR-HRM, s katero smo genotipizirali izbran SNP.
Na podlagi asociacijske študije smo ugotovili, da izbran SNP na genu IL33 ni povezan z astmo pri slovenskih otrocih. Glede na te rezultate bi bilo smiselno, da se seznam genov, ki smo ga po uporabi orodij genske ontologije dobili, uporabili za nadaljnje analize v tej smeri tako, da se analizira tudi druge gene in njihove SNP-je. Tako bi dobili širšo sliko o tem, kako se razvije astma in kakšni dejavniki na to najbolj vplivajo. Glede na ta spoznanja bi lahko nadgradili in razvili nova zdravila in načine zdravljenja, ki bi vse več bolnikom omogočili boljše in kvalitetnejše življenje kljub obolelosti za astmo.
Ključne besede: astma, GWA študije, HRM metoda, IL33, orodja genske ontologije
Objavljeno v DKUM: 26.07.2017; Ogledov: 2601; Prenosov: 109
Celotno besedilo (3,39 MB) |
4. MODEL ZA DINAMIČNO ADAPTIVNO KONTEKSTNO OBVLADOVANJE IZJEM PRI IZVAJANJU POSLOVNIH PROCESOVJurij Laznik, 2016, doktorska disertacija Opis: V tej doktorski disertaciji predlagamo od jezika za izvajanje poslovnih procesov neodvisen model za upravljanje in obvladovanje nepričakovanih izjem v poslovnih procesih. Model omogoča dinamično adaptivno kontekstno definiranje izjem v času izvajanja poslovnih procesov. Predlagani teoretični model sledi smernicam, kako izdelati učinkovito ogrodje za dinamično upravljanje izjem v stroju za izvajanje poslovnih procesov in sicer v času izvajanja poslovnih procesov. Ravno tako omogoča učinkovito upravljanje znanj o izjemah. Njegova zasnova omogoča porazdeljeno uporabo znanj o izjemah med stroji za izvajanje poslovnih procesov. Nenazadnje njegova lahka razumljivost omogoča hitro učenje in zmožnost implementacije modela v različnih specifičnih strojih za izvajanje poslovnih procesov. Teoretični model preverimo s pomočjo simulacije barvnih Petrijevih mrež. Na osnovi teoretičnega modela izvedemo implementacijo na specifičnem stroju za izvajanje poslovnih procesov, WS-BPEL. Implementacija baze znanj o rešitvah je izvedena s pomočjo semantičnega spleta in ontologije, ki smo jo definirali. Preverjanje modela izvedemo z izvedbo eksperimenta, kjer preverimo vpliv na kompleksnost in fleksibilnost poslovnih procesov ter obseg podpore dodatnih vzorcev za upravljanje izjem. Definiramo model, ki na osnovi empiričnih meritev omogoča ovrednotiti vpliv predlagane rešitve na izvajanje poslovnih procesov. S tem podkrepimo učinkovitost predlagane rešitve za dinamično adaptivno kontekstno definiranje izjem pri izvajanju poslovnih procesov.
Ključne besede: načrtovanje poslovnih procesov, prilagodljivost poslovnih procesov, dinamično adaptivno kontekstno definiranje izjem, Web Services Business Process Execution Language, semantični splet, ontologije, barvne Petrijeve mreže, vzorci upravljanja izjem
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 1961; Prenosov: 194
Celotno besedilo (4,24 MB) |
5. ANALIZA IN NADGRADNJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA O RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI S SEMANTIČNO KOMPONENTOAleš Bošnjak, 2016, doktorska disertacija Opis: V disertaciji je predstavljena problematika dostopa do relevantnih informacij v heterogenem okolju informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti (CRIS sistemov).
Na nekaterih karakterističnih primerih, ki so bili povzeti iz prakse slovenskega CRIS sistema SICRIS je uvodoma pokazano, da je zaradi slabega dostopa do relevantnih informacij smiselna uvedba ontologij predvsem v sistemih, ki črpajo informacije iz heterogenih relacijskih baz. Izboljšanje dostopa do relevantnih informacij je predlagano s pomočjo nadgradnje informacijskega sistema s semantično komponento. V ta namen je bil zamišljen poseben model ontološke infrastrukture, za katero je bila napisana namenska testna ontologija z orodjem Protege.
V nalogi se prav tako posebej izpostavlja nov, poenostavljen algoritem kreiranja ontologije (vpisa ontoloških razredov), ki ima za osnovo ločitev med vsebinsko novimi in že obstoječimi razredi. Ontologija, zapisana po tem algoritmu je namenska in služi predvsem za potrebe iskalnika. Njena glavna prednost je v tem, da je zaradi opisanega postopka kreiranja ontologija manj obsežna, s čemer se občutno poenostavi postopek njenega kreiranja.
Model ontološke infrastrukture in tudi algoritem kreiranja ontologije imata namreč za cilj čim učinkovitejšo podporo procesu iskanja relevantnih rezultatov. Podpora za povečevanje relevantnosti iskalnih rezultatov se pri predlaganem modelu izvede s fasetiranim načinom zoževanja obstoječega iskalnega rezultata, pri tem pa zoževanju služijo novi metapodatki, ki se generirajo iz ontologije. S tako dobljenimi metapodatki se lahko upravičeno pričakuje večja učinkovitost uporabnikov pri iskanju relevantnih informacij, saj se pri opisani metodi v okviru obstoječega priklica poveča preciznost iskanja.
Za navedeni model je bila na koncu v orodju Protege izvedena še simulacija procesa iskanja s pomočjo poenostavljene ontologije slovenske raziskovalne dejavnosti.
Ključne besede: Informacijski sistemi o raziskovalni dejavnosti, CRIS sistemi, metapodatkovni modeli ontologije, ontološko podprto iskanje, fasetirano iskanje
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1672; Prenosov: 191
Celotno besedilo (5,38 MB) |
6. UČINKOVITEJŠE NAČRTOVANJE PROJEKTOV OBNOVE ZGODOVINSKIH OBJEKTOV Z INTEGRACIJO TEHNOLOGIJ ZA UPRAVLJANJE ZNANJADaniela Dvornik Perhavec, 2016, doktorska disertacija Opis: Prenova zgodovinskih objektov gradbenim inženirjem ne predstavlja posebnega zadovoljstva in izziva. Morda je razlog v tem, da za načrtovanje projektov obnove ni zadostne podpore s strani investitorjev. Raziskovanje zgodovinskih objektov zahteva čas in finančna sredstva. Projekt obnove je za razliko od novogradenj drugačen in temelji na vhodnih podatkih kot posledici rezultatov raziskovanja obstoječih objektov. Če vhodni podatki niso točni, se raziskovanje objekta prenese v fazo izvedbe, kar investitorju povzroči tveganje, izvajalcu pa motnje v projektu obnove. Projekt prenove se običajno prične z raziskovanjem obstoječega objekta in z iskanjem arhivskega gradiva. Težava nastopi, če arhivskih podatkov ni. Ključno vprašanje, ki pri tem nastopi je, kako iz razpoložljivih virov in podatkov, ki so za zgodovinske objekte na voljo, napovedati karakteristike objektov, za katere razpoložljivih virov ni. Na podlagi analize literature, gradbene zakonodaje in načrtov za zgodovinske objekte smo izdelali relacijske baze na podlagi katerih smo želeli izdelati napovedni model za naključne objekte. Rezultati za napoved so bili zadovoljivi, zato smo izdelali še ustrezne ontologije ter s pomočjo metod umetne inteligence, natančneje z odločitvenimi drevesi, pridobili novo znanje o karakteristikah zgodovinskih objektov. Proučili smo tudi zunanje udeležence. Na podlagi teorije iger smo utemeljili kateri parametri so ključni za uspešno podporo projektu prenove. V doktorski nalogi predstavljen model za učinkovitejše načrtovanje projektov obnove zgodovinskih objektov s pomočjo uporabe tehnologij za upravljanje znanja predstavlja nov pristop v procesu projektov prenove objektov. Z uspešnim razvojem ontologij bomo s pomočjo pridobivanja znanja iz podatkov ter podatkovnega rudarjenja lahko zagotovili boljšo podporo tistim, ki tovrstno znanje potrebujejo.
Ključne besede: projekti obnove, zgodovinski objekti, sistemi, podatkovne baze, ontologije, odločitvena drevesa, podatkovno rudarjenje, umetna inteligenca, teorija iger, zapornikova dilema, model za učinkovitejše načrtovanje, tehnologije upravljanja znanja
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 3262; Prenosov: 183
Celotno besedilo (17,57 MB) |
7. |
8. GRADNJA ONTOLOŠKO PODPRTE BAZE ZNANJA Z UPORABO SISTEMA NA OSNOVI PRAVILRok Žontar, 2013, doktorska disertacija Opis: Razvoj semantičnega spleta in povezanih tehnologij je prišel do stopnje razvoja, kjer se sprašujemo, zakaj ne zasledimo več aplikacij na njegovi osnovi. Razlogi za to so prepogosto v zapletenih programskih vmesnikih in neizkušenih razvijalcih. V doktorski disertaciji naslavljamo omenjeno problematiko s formalno definicijo preslikave ontoloških komponent v objektno-orientirano programsko kodo. Verjamemo, da lahko s preslikavo olajšamo dostop in uporabo semantično opisanih podatkov v vsakodnevnih informacijskih sistemih. Preslikavo nadgrajujemo s sistemom na osnovi pravil, ki služijo kot osnova za izgradnjo baze znanja. Le-ta se od podatkov razlikuje v tem, da omogoča dinamično in ažurno prilagajanje glede na trenutno veljavne podatke in vnaprej pripravljena pravila.
Splošni model smo aplicirali na dejanski ontološki in programski jezik. Prototipno implementacijo, imenovano SWROOLS, smo v raziskavi ovrednotili tako s stališča ohranjanja izraznosti pri preslikavi kot tudi učinkovitosti same baze znanja. Učinkovitost modela smo preverili s pomočjo eksperimenta in razširjene metodologije za vrednotenje tehnologij semantičnega spleta. V primerjavo smo vključili tri sorodne tehnologije iz nabora, ki ga ponuja semantični splet. Izkazalo se je, da je predstavljen model po učinkovitost vsaj enakovreden primerjanim semantičnim tehnologijam. Če upoštevamo omejitev implementacije preslikave, lahko zaključimo, da se je model izkazal kot superioren tako s stališča učinkovitosti kot tudi števila pridobljenih rezultatov.
Ključne besede: baza znanja, ontologije, sistemi na osnovi znanja, objektno-orientirano programiranje, pravila, sistemi na osnovi pravil
Objavljeno v DKUM: 25.11.2013; Ogledov: 2381; Prenosov: 222
Celotno besedilo (4,23 MB) |
9. IZDELAVA POMENSKEGA ISKALNIKADavid Vrbančič, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava izdelavo pomenskega iskalnika in aplikacije, s pomočjo katere iz ontologije pridobimo podatke, ki jih nato vpišemo v podatkovno bazo SQL. V teoretičnem delu smo opisali pojma pomenskega spleta in ontologij ter kakšne programske jezike uporabljamo za pomenski opis vsebin in povpraševanje po njih. V praktičnem delu smo izdelali pomenski iskalnik, ki izvaja povpraševanja po podatkih o zaposlenih na fakulteti. Ob vpisu ključnih besed ali vprašanja v naravnem jeziku poišče ustrezne primerke teh razredov. Po analizi pomena besednih zvez znotraj vprašanja, iskalnik iz podatkov v relacijski podatkovni bazi vrne ustrezen odgovor.
Ključne besede: pomenski iskalnik, ontologije, baze znanja, RDF, OWL
Objavljeno v DKUM: 25.09.2013; Ogledov: 2003; Prenosov: 123
Celotno besedilo (2,04 MB) |
10. RAZVOJ DOMENSKO SPECIFIČNIH JEZIKOV IZ ONTOLOGIJ OWLInes Čeh, 2013, doktorska disertacija Opis: Domensko specifični jeziki so računalniški (programski, modelirni, specifikacijski) jeziki, namenjeni reševanju problemov v določeni domeni. Razvoj domensko specifičnega jezika obsega naslednje faze: odločitev, analizo, načrtovanje, implementacijo, namestitev, testiranje in vzdrževanje. Faze razvoja domensko specifičnih jezikov niso enakomerno raziskane. Največ pozornosti je bilo v preteklosti namenjene fazi implementacije, fazi analize in načrtovanja pa spadata med najmanj raziskane faze. Za izvedbo domenske analize sicer obstajajo številne formalne metodologije, ki pa so se izkazale kot prezahtevne, zato v praksi niso pogosto uporabljene. Prav tako pa ne obstajajo navodila, ki bi določala, kako uporabiti informacije, pridobljene v fazi analize, pri načrtovanju domensko specifičnega jezika. V doktorski disertaciji predstavimo nov formalni pristop za razvoj domensko specifičnih jezikov. Namesto razvoja nove, manj kompleksne metodologije za izvedbo domenske analize predlagamo uvedbo ontološke domenske analize. V fazi ontološke domenske analize poiščemo primerno obstoječo ontologijo za razvoj domensko specifičnega jezika oziroma po potrebi razvijemo novo ontologijo, ki opisuje ciljno domeno. Če domensko specifični jezik razvijemo na podlagi obstoječe ontologije, lahko eno razvojno fazo domensko specifičnega jezika izpustimo. Posledično se zniža cena razvoja domensko specifičnega jezika, ki sicer predstavlja najtehtnejši protiargument za njihov razvoj. V doktorski disertaciji prav tako izpeljemo pravila, ki nam povedo, kako informacije, pridobljene iz ontologije - izhoda faze ontološke domenske analize -, uporabiti v fazi načrtovanja domensko specifičnih jezikov. Predlagan pristop implementiramo v okviru ogrodja Ontology2DSL. Ogrodje, ki ga podrobno predstavimo, na vhodu sprejme ontologijo OWL, zapisano v sintaksi RDF/XML. Izhod iz ogrodja predstavljajo gramatika domensko specifičnega jezika in programi. V doktorski disertaciji se dotaknemo tudi problematike izbire primerne ontologije za razvoj domensko specifičnih jezikov. Uporabnost predlaganega pristopa prikažemo na praktičnih primerih.
Ključne besede: domensko specifični jeziki, ontologije, domenska analiza, načrtovanje domensko specifičnih jezikov, kontekstno neodvisna gramatika
Objavljeno v DKUM: 12.04.2013; Ogledov: 2493; Prenosov: 166
Celotno besedilo (11,86 MB) |
