SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
IZGRADNJA SISTEMA ZA POMENSKO PRESLIKAVO RELACIJSKIH PODATKOVNIH BAZ
Marko Adam, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo smo posvetili pomenski preslikavi relacijske podatkovne baze. Opisali smo pretvorbo relacijskega podatkovnega modela v pomenski in obratno. Pri preslikavi pomenskega modela v relacijski smo morali razmisliti, kako povpraševati po pomensko opisani bazi s pomočjo stavkov SQL. Predstavili smo osnove področij, ki se ukvarjajo s pomensko preslikavo relacijskih podatkovnih baz. V okviru praktičnega dela diplomske naloge smo nekatere prijeme vgradili v obstoječ sistem za odgovarjanje na vprašanja.
Ključne besede: pomenski splet, ontologije, procesiranje naravnega jezika, pomenski opis podatkovnih baz
Objavljeno: 29.10.2009; Ogledov: 1566; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
POSPEŠEVANJE UPORABE NAČRTOVALSKIH VZORCEV S POMOČJO ONTOLOŠKO PODPRTEGA REPOZITORIJA
Luka Pavlič, 2009, doktorska disertacija

Opis: Doktorska naloga se ukvarja s problematiko izboljšave ponovne uporabe na področju programskega inženirstva. Kot ovira pri ponovni uporabi na osnovi vzorcev se kaže težavna izbira ustreznega vzorca. Zato naloga predstavi sistem, ki vključuje tako eksperte s področja načrtovalskih vzorcev kot tudi neizkušene razvijalce. Na osnovi ekspertnega znanja omogoči predlagati ustrezen načrtovalski vzorec za podan načrtovalski problem. V nalogi so na enem mestu zbrane in medsebojno primerjane formalne metode predstavitve načrtovalskih vzorcev. Razvili smo tudi lastno formalno notacijo načrtovalskih vzorcev, temelječo na ontologijah. V lastni notaciji smo zapisali načrtovalske vzorce katalogov GoF in J2EE. Na tej osnovi smo razvili tudi lasten algoritem, ki vodi dialog z uporabnikom. Na osnovi ločenih ekspertnih nasvetov v obliki vprašanj in odgovorov, zna inteligentni algoritem voditi dialog z razvijalcem. Skozi dialog razvijalec poda svoj načrtovalski problem, na osnovi katerega je algoritem sposoben predlagati ustrezen načrtovalski vzorec. Razvili smo tudi lastno metodologijo in podporno platformo, ki omogočata enostavno uporabo naprednih funkcionalnosti. Naloga jih demonstrira s pomočjo študije primera. Ugotovili smo, da so razvijalci sprejeli naš sistem z odobravanjem. Njihova uspešnost se ob vodenem dialogu signifikantno poveča.
Ključne besede: Ponovna uporaba, načrtovalski vzorci, ontologije, semantični splet, repozitorij načrtovalskih vzorcev, voden dialog, inteligenten algoritem.
Objavljeno: 14.10.2009; Ogledov: 1956; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

4.
ČAROVNIK ZA PRETVORBO GRAFIČNIH VMESNIKOV
Kristijan Bratuša, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opiše in predstavi izdelavo čarovnika za pretvorbo grafičnih uporabniških vmesnikov (GUI). Predstavljen je časovni razvoj GUI, klasični pristop razvoja GUI, funkcionalnost vzorčne aplikacije ter implementacija namizne in spletne aplikacije. Podrobneje sta opisani knjižnica MFC in namizna aplikacija, ki smo jo razvili z njeno pomočjo. Prav tako sta predstavljeni tehnologije Ajax in knjižnica EXT JS, ki smo ju uporabili za razvoj spletne aplikacije. Praktični del zajema primerjavo in implementacijo čarovnika za pretvorbo grafičnih uporabniških vmesnikov. Primerjane so komponente namizne in spletne aplikacije ter poiskane skupne točke. Opisan je postopek izdelave čarovnika za pretvorbo GUI z uporabo generatorja kode ANTLR in procesiranjem XML DOM. Prikazano je delovanje čarovnika za pretvorbo, ki pretvori kodo iz izvornega programskega jezika v ciljni programski jezik.
Ključne besede: računalništvo, splet, ontologije, grafični vmesnik, ANTLR, EXT JS
Objavljeno: 21.06.2010; Ogledov: 1186; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

5.
TEHNOLOGIJE SEMANTIČNEGA SPLETA V SISTEMU ZA POMOČ ŠTUDENTOM
Miha Grešak, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Semantični splet je naslednja razvojna stopnja svetovnega spleta, kjer bodo informacije pridobile na pomenu in bodo med sabo povezane v logično celoto. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na tehnologije semantičnega spleta, ki so trenutno najbolj uporabljane. Opisana so tudi vsa orodja, s katerimi smo se srečali pri razvoju sistema za pomoč študentom. Sistem predstavlja spletna aplikacija, katere zaledje predstavlja rešitev razvita z omenjenimi tehnologijami. Rešitev študentom pri projektnih delih ponuja možnost izbire primernega mentorja glede na znanja, ki jih podajo kot vhodni podatek. Ustrezni mentorji se izpišejo na podlagi semantične analize znanj.
Ključne besede: semantični splet, ontologije, portali znanja, RDF, RDFS, OWL, SPARQL, SWRL, ogrodje Jena, Protégé, sklepalni stroji
Objavljeno: 14.12.2010; Ogledov: 1833; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

6.
SEMANTIČNI PORTAL NEPREMIČNIN
Žan Markan, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Semantični splet je naslednji velik korak v razvoju svetovnega spleta. V nasprotju s sedanjo generacijo spleta, kjer so podatki v njem razumljivi le ljudem, je ideja semantičnega spleta predstaviti te podatke tudi v računalnikom razumljivo obliko. V tem diplomskem delu bomo raziskali področje semantičnega spleta in z njim povezanih tehnologij in razvojnih orodij, ter predstavili primer sistema, ki te tehnologije tudi uporablja. Gre za spletni nepremičninski portal, temeljujoč na principih semantičnega spleta, ki uporabnikom omogoča dodajanje, iskanje in prikaz podatkov o izbranih nepremičninah.
Ključne besede: semantični splet, nepremičnine, ontologije, SPARQL, sklepanje
Objavljeno: 06.04.2011; Ogledov: 1214; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (869,24 KB)

7.
Razvoj semantične aplikacije za analizo podatkov iz sistemov SICRIS in COBISS
Leon Bošnjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava opisovanje konceptov in relacij med njimi znotraj domene knjižničarstva. Izbrani podatki iz bibliografskih informacijskih sistemov SICRIS in COBISS so bili pretvorjeni v ustrezno semantično-opisno obliko. Na njihovi podlagi je bila v orodju Protégé ustvarjena ontologija, ki formalno definira pomen posameznih razredov in njihovih lastnosti. V programskem jeziku Java je bila s pomočjo ogrodja Jena izdelana semantična aplikacija, ki je zmožna pretvorbe podatkov iz omenjenih sistemov ter združitve z modelom ontologije z namenom boljšega razumevanja in organizacije podatkov domene. Aplikacija omogoča pregled semantično obogatenih podatkov ter izvajanje kompleksnih SPARQL povpraševanj nad njimi.
Ključne besede: semantični splet, ontologije, Protégé, Jena, raziskovalna dejavnost
Objavljeno: 27.11.2012; Ogledov: 1163; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

8.
RAZVOJ DOMENSKO SPECIFIČNIH JEZIKOV IZ ONTOLOGIJ OWL
Ines Čeh, 2013, doktorska disertacija

Opis: Domensko specifični jeziki so računalniški (programski, modelirni, specifikacijski) jeziki, namenjeni reševanju problemov v določeni domeni. Razvoj domensko specifičnega jezika obsega naslednje faze: odločitev, analizo, načrtovanje, implementacijo, namestitev, testiranje in vzdrževanje. Faze razvoja domensko specifičnih jezikov niso enakomerno raziskane. Največ pozornosti je bilo v preteklosti namenjene fazi implementacije, fazi analize in načrtovanja pa spadata med najmanj raziskane faze. Za izvedbo domenske analize sicer obstajajo številne formalne metodologije, ki pa so se izkazale kot prezahtevne, zato v praksi niso pogosto uporabljene. Prav tako pa ne obstajajo navodila, ki bi določala, kako uporabiti informacije, pridobljene v fazi analize, pri načrtovanju domensko specifičnega jezika. V doktorski disertaciji predstavimo nov formalni pristop za razvoj domensko specifičnih jezikov. Namesto razvoja nove, manj kompleksne metodologije za izvedbo domenske analize predlagamo uvedbo ontološke domenske analize. V fazi ontološke domenske analize poiščemo primerno obstoječo ontologijo za razvoj domensko specifičnega jezika oziroma po potrebi razvijemo novo ontologijo, ki opisuje ciljno domeno. Če domensko specifični jezik razvijemo na podlagi obstoječe ontologije, lahko eno razvojno fazo domensko specifičnega jezika izpustimo. Posledično se zniža cena razvoja domensko specifičnega jezika, ki sicer predstavlja najtehtnejši protiargument za njihov razvoj. V doktorski disertaciji prav tako izpeljemo pravila, ki nam povedo, kako informacije, pridobljene iz ontologije - izhoda faze ontološke domenske analize -, uporabiti v fazi načrtovanja domensko specifičnih jezikov. Predlagan pristop implementiramo v okviru ogrodja Ontology2DSL. Ogrodje, ki ga podrobno predstavimo, na vhodu sprejme ontologijo OWL, zapisano v sintaksi RDF/XML. Izhod iz ogrodja predstavljajo gramatika domensko specifičnega jezika in programi. V doktorski disertaciji se dotaknemo tudi problematike izbire primerne ontologije za razvoj domensko specifičnih jezikov. Uporabnost predlaganega pristopa prikažemo na praktičnih primerih.
Ključne besede: domensko specifični jeziki, ontologije, domenska analiza, načrtovanje domensko specifičnih jezikov, kontekstno neodvisna gramatika
Objavljeno: 12.04.2013; Ogledov: 1062; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (11,86 MB)

9.
GRADNJA ONTOLOŠKO PODPRTE BAZE ZNANJA Z UPORABO SISTEMA NA OSNOVI PRAVIL
Rok Žontar, 2013, doktorska disertacija

Opis: Razvoj semantičnega spleta in povezanih tehnologij je prišel do stopnje razvoja, kjer se sprašujemo, zakaj ne zasledimo več aplikacij na njegovi osnovi. Razlogi za to so prepogosto v zapletenih programskih vmesnikih in neizkušenih razvijalcih. V doktorski disertaciji naslavljamo omenjeno problematiko s formalno definicijo preslikave ontoloških komponent v objektno-orientirano programsko kodo. Verjamemo, da lahko s preslikavo olajšamo dostop in uporabo semantično opisanih podatkov v vsakodnevnih informacijskih sistemih. Preslikavo nadgrajujemo s sistemom na osnovi pravil, ki služijo kot osnova za izgradnjo baze znanja. Le-ta se od podatkov razlikuje v tem, da omogoča dinamično in ažurno prilagajanje glede na trenutno veljavne podatke in vnaprej pripravljena pravila. Splošni model smo aplicirali na dejanski ontološki in programski jezik. Prototipno implementacijo, imenovano SWROOLS, smo v raziskavi ovrednotili tako s stališča ohranjanja izraznosti pri preslikavi kot tudi učinkovitosti same baze znanja. Učinkovitost modela smo preverili s pomočjo eksperimenta in razširjene metodologije za vrednotenje tehnologij semantičnega spleta. V primerjavo smo vključili tri sorodne tehnologije iz nabora, ki ga ponuja semantični splet. Izkazalo se je, da je predstavljen model po učinkovitost vsaj enakovreden primerjanim semantičnim tehnologijam. Če upoštevamo omejitev implementacije preslikave, lahko zaključimo, da se je model izkazal kot superioren tako s stališča učinkovitosti kot tudi števila pridobljenih rezultatov.
Ključne besede: baza znanja, ontologije, sistemi na osnovi znanja, objektno-orientirano programiranje, pravila, sistemi na osnovi pravil
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 945; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (4,23 MB)

10.
IZDELAVA POMENSKEGA ISKALNIKA
David Vrbančič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava izdelavo pomenskega iskalnika in aplikacije, s pomočjo katere iz ontologije pridobimo podatke, ki jih nato vpišemo v podatkovno bazo SQL. V teoretičnem delu smo opisali pojma pomenskega spleta in ontologij ter kakšne programske jezike uporabljamo za pomenski opis vsebin in povpraševanje po njih. V praktičnem delu smo izdelali pomenski iskalnik, ki izvaja povpraševanja po podatkih o zaposlenih na fakulteti. Ob vpisu ključnih besed ali vprašanja v naravnem jeziku poišče ustrezne primerke teh razredov. Po analizi pomena besednih zvez znotraj vprašanja, iskalnik iz podatkov v relacijski podatkovni bazi vrne ustrezen odgovor.
Ključne besede: pomenski iskalnik, ontologije, baze znanja, RDF, OWL
Objavljeno: 25.09.2013; Ogledov: 931; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici