SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
RAČUNALNIŠKE REŠITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA V SLOVENSKIH BANKAH
Teja Emeršič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili računalniške rešitve elektronskega bančništva petih slovenskih bank. Izbrano temo smo raziskali predvsem zaradi izjemnega porasta elektronskega bančništva pri nas. Elektronsko bančništvo pomeni poslovanje banke s stranko, ki je lahko pravna ali fizična oseba, preko elektronskih prodajnih poti. Diplomska delo je razdeljeno v več tematskih sklopov. V prvem delu je razlaga pojma elektronskega bančništva. Opisali smo še razvoj elektronskega bančništva, ponudbo in trende elektronskega bančništva. V drugem delu opisujemo proizvajalce računalniških rešitev. Med te spada podjetje Hermes Softlab, ki ponuja Bančni asistent, Večbančni asistent plus in Poslovno VEZ za podjetja ter Bančni asistent za fizične osebe. Podjetje Halcom ponuja na eni strani Hal E-Bank/WebRetail za osebno uporabo na drugi pa Hal E-Bank/Personal in Hal E-Bank Corporate za podjetja. Pri podjetju Zrcalo smo opisali EPP (elektronski plačilni promet) in ZRCALO e-banka. Adacta pa ponuja AdInetBank. V tretjem delu smo opisali pet slovenskih bank, ki uporabljajo različne računalniške programe različnih proizvajalcev. Pri banki Sparkasse smo opisali Net.Stik in Net.Stik PRO za podjetja, Tel.Stik (telefonska banka), servisne centre in mobilne sodelavce. Banka Koper ponuja Banko IN (spletna banka), sistem elektronskega bančništva I-Net ter Infotel (telefonsko bančništvo). Pri Novi Ljubljanski banki smo opisali NLB Klik za fizične osebe, NLB Proklik za pravne osebe, NLB Moba (mobilna banka) in NLB Teledom. UniCredit banka ponuja Online b@nko, E-Bank in MultiCash (mednarodni sistem elektronskega bančništva). Pri Nova KBM pa smo opisali Bank@Net za fizične osebe, Poslovni Bank@Net za pravne osebe, TeleBanka in SMS sporočila. Pri vseh bankah smo se dotaknili tudi varnosti elektronskega bančništva. Opisali smo storitve, ki jih lahko uporabniki opravljajo, kakšne tehnične zahtevnosti morajo imeti računalniki za lažjo obdelavo podatkov in kaj morajo uporabniki kupiti za uporabo. Elektronsko bančništvo je izrednega pomena za banko, ki ni postala samo poslovna priložnost, ampak nuja, če želi ostati na trgu konkurenčna. Pomanjkanje ustreznega znanja ljudi in posledično nezaupanje v sodobno tehnologijo ter varnost poslovanja preko elektronskega bančništva, je glavna ovira pri njihovi širitvi.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, programske rešitve, Hermes Softlab, Bančni asistent, Poslovna VEZ, Halcom, Hal E-Bank, Zrcalo, ZRCALO e-bank, Adacta, Sparkasse, Net.Stik, Tel. Stik, banka Koper, I-Net Bank, Banka IN, Infotel, NLB, NLB Klik, NLB Moba, NLB Teledom, UniCredit banka, Online b@nka, Multicash, Varnost, Nova KBM, Bank@Net, TeleBanka, SMS sporočila.
Objavljeno: 15.10.2009; Ogledov: 2595; Prenosov: 314
.pdf Polno besedilo (1,87 MB)

3.
ELEKTRONSKO BORZNIŠTVO
Mojca Šubernik, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo E-borzništvo je razdeljeno na šest poglavij. V uvodnem delu je opredeljena problematika diplomskega dela, predstavljen je namen raziskovanja, zastavljeni cilji, predpostavke in omejitve ter uporabljene metode raziskovanja. Drugo poglavje zajema splošne opredelitve elektronskega poslovanja in njegov vsebinski pomen. Govori o prehodu podjetij na elektronsko poslovanje in o značilnostih poslovanja, ki so nastale zaradi uporabe interneta. Opisane so tudi vrste elektronskega poslovanja glede na udeležence, ter najpogostejše pojavne oblike elektronskega poslovanja, ki jih srečujemo v našem vsakdanjem življenju. V naslednjem, tretjem poglavju so zajete predvsem informacije o borzništvu, od opredelitve pojma borza, do zapovedi trgovanja na borzi. Prav tako je opisana zgodovina borzništva, od starih Grkov, vse do razvoja moderne borze. V tem poglavju je govora tudi o poteku trgovanja na borzi, predstavljen je trg vrednostnih papirjev v Sloveniji in Ljubljanska borza z strukturo borznega trga . Poglavje pa se prav tako dotakne osrednje teme, elektronskega borzništva z opisom delovanja trgovalnih sistemov elektronskega borzništva ter prednosti in pomankljivosti, ki jih uporaba le tega prinaša. Četrto poglavje je osredotočeno na analizo konkretnih primerov trgovalnih sistemov elektronskega borzništva, in sicer E-Trade Germany in GBD-Online. Opisana je uporaba obeh sistemov in razložene funkcije, ki jih ponujata. Na podlagi analiziranih funkcij sistemov iz četrtega poglavja, sta v petem poglavju trgovalna sistema primerjana in ocenjena. Izpostavljene so izrazitejše ugotovitve, kot je na primer trgovanje v živo, vpogled v globino trga in prijaznost ter kompleksnost uporabniškega vmesnika. Šesto, zaključno poglavje je zasnovano na podlagi ugotovitev delovanja trgovalnih sistemov spletnega borzništva in s tem povezanih možnih smernic in trendov nadaljnjega razvoja.
Ključne besede: E-borzništvo, elektronsko poslovanje, borza, zgodovina borzništva, trgovanje na borzi, elektronsko borzništvo, trgovalni sistemi elektronskega borzništva, E-Trade Germany, GBD-Online, trgovanje v živo
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 1608; Prenosov: 161
.pdf Polno besedilo (1,43 MB)

4.
AKUSTIČNA SEGMENTACIJA ZVOČNIH SIGNALOV V DOMENI BROADCAST NEWS
Marko Kos, 2010, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo problematiko klasifikacije in segmentacije akustičnih signalov v domeni radijskih vsebin in televizijskih informativnih oddaj. Cilj predstavljene doktorske disertacije je zasnovati sistem za online akustično segmentacijo, ki bo podpiral tri vrste akustične segmentacije. To so: segmentacija govor/negovor (kjer smo velik poudarek dali segmentaciji govor/glasba, saj predstavlja glasba v domeni broadcast news večino negovornega materiala), segmentacija po spolu govorcev in segmentacija po pasovni širini signala. Za vsako vrsto akustične segmentacije, ki jo obravnavamo v doktorski nalogi, smo analizirali diskriminatorne sposobnosti nekaterih značilk, kako uspešne so te značilke pri razločevanju med posameznimi akustičnimi razredi. Za segmentacijo govor/negovor smo predlagali tudi nov vektor značilk VEFB (varianca energije filtrske banke). Značilke VEFB smo predlagali kot uspešen diskriminator za razločevanje predvsem med govorom in peto glasbo, izkazale pa so se tudi kot dober diskriminator med govorom in negovorom na splošno. Za analizo diskriminatornih sposobnosti značilk za razločevanje govornega in negovornega akustičnega razreda smo uporabili slovensko bazo BNSI Broadcast News, za analizo diskriminatornih sposobnosti razločevanja med govorom in glasbo pa smo uporabili bazo radijskih posnetkov. Za segmentacijo po spolu govorcev smo analizirali diskriminatorne sposobnosti značilk za razločevanje med moškimi govorci in ženskimi govorkami. Ker osnovna harmonska frekvenca ni zanesljiv diskriminator med moškimi in ženskimi glasovi, ob tem pa je sam postopek izločanja osnovne harmonske komponente občutljiv na slabše akustične razmere (šum, popačenje), smo razločevanje med moškimi in ženskimi glasovi izvedli s splošnimi akustičnimi značilkami. Značilke MFCC (mel-frekvenčni kepstralni koeficienti) so se v preteklosti že izkazale kot dober diskriminator med moškimi govorci in ženskimi govorkami. Da bi zmanjšali vpliv kratkočasovnih značilnosti govora in bolj poudarili splošne značilnosti govorca, smo izračunavali povprečne vrednosti značilk. Na ta način nam je uspelo poudariti tudi razlike med moškimi govorci in ženskimi govorkami, kar je prispevalo k večji diskriminatorni sposobnosti značilk. Za segmentacijo po pasovni širini signala smo prav tako analizirali diskriminatorne sposobnosti nekaterih splošnih akustičnih značilk in nekaterih bolj specifičnih značilk. Ob tem smo predlagali tudi tri nove značilke za razločevanje med širokopasovnim studijskim govorom in ozkopasovnim telefonskim govorom, med katerimi se je kot najboljša izkazala značilka PMSU (povprečna vrednost modificiranega spektralnega upada). Ob značilki PMSU smo predlagali še značilki VPVFB (varianca povprečne vrednosti frekvenčnih binov) in VEVF (varianca energije višjih frekvenc). Značilki PMSU in VEVF sta se obnesli kot dober diskriminator med studijskim in telefonskim govorom, še posebej značilka PMSU, ki je dosegla dovolj dober rezultat, da bi jo lahko uporabili kot samostojni diskriminator. Zaradi enostavnosti izračunavanja je še posebej primerna za aplikacije, kjer sta pomnilnik in procesorska moč omejena. Ker ima značilka eno samo vrednost, lahko za klasifikacijo posameznih okvirjev uporabimo kar pragovni klasifikator, ki je zelo preprost in je prav tako primeren za enostavne sisteme in aplikacije. Na osnovi analiz diskriminatornih sposobnosti značilk za posamezne vrste akustične segmentacije smo zasnovali zgradbo sistema za online akustično segmentacijo. Znotraj modula za segmentacijo smo predlagali nov pristop k združevanju posameznih okvirjev v večje homogene segmente. Sistem temelji na uporabi dveh ločenih števcev okvirjev posameznih akustičnih razredov ter pravil segmentacije. Pravila segmentacije določajo minimalne čase trajanja segmentov posameznih akustičnih razredov. Minimalni časi trajanja posameznih akustičnih segmentov so načeloma odvisni od domene. Za bazo BNSI in bazo radijskih posnetkov smo jih ocenili s pomočj
Ključne besede: akustična segmentacija, akustična klasifikacija, segmentacija govor/negovor, segmentacija govor/glasba, segmentacija po spolu govorca, segmentacija po pasovni širini signala, online segmentacija, procesiranje govora, avtomatsko razpoznavanje govora
Objavljeno: 01.07.2010; Ogledov: 1869; Prenosov: 148
.pdf Polno besedilo (6,79 MB)

5.
Segmentacija in grozdenje govorcev za sisteme avtomatskega razpoznavanja spontanega govora
Matej Grašič, 2010, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo problem segmentacije in grozdenja govorcev znotraj pogovornih, radijskih in televizijskih oddaj za sisteme avtomatskega razpoznavanja spontanega govora. Cilj predstavljene doktorske disertacije je definicija, implementacija in vrednotenje uspešnosti novega postopka za segmentacijo in grozdenje govorcev (diarizacijo govorcev). V okviru disertacije smo najprej realizirali referenčni online sistem za diarizacijo govorcev, ki temelji na postopku Bayesovega informacijskega kriterija (ang. »Bayesian Information Criterion« - BIC). Za referenčni sistem smo nato definirali akustične značilke z boljšo razločljivostjo govorcev v akustičnem prostoru. Nato smo dodali v postopek segmentacije statistični kriterij, kjer smo za normalizacijo rezultata kriterija uporabili univerzalni model govorca (ang. »Universal Background Model« - UBM). Ta postopek je predvsem uporaben v primerih, ko je akustične informacije znotraj segmentov premalo, da bi lahko zgradili popoln model govorca. V doktorski disertaciji smo vrednotili dva statistična kriterija in sicer razmerje križne verjetnosti (ang. »Cross Likelihood Ratio« - CLR) in normalizirano razmerje križne verjetnosti (ang. »Normalized Cross Likelihood Ratio« - NCLR). Oba kriterija izvirata s področja verifikacije govorcev, pri čemer je bila pokazana boljša uspešnost kriterija NCLR. V postopku segmentacije smo statistični kriterij uporabili kot dodatni pogoj, s katerim smo lahko izločili nepravilne prehode govorcev. Po določitvi najboljšega statističnega kriterija za področje segmentacije smo podoben pristop uporabili tudi za grozdenje. V primeru grozdenja smo kriterij BIC iz osnovnega sistema zamenjali s statističnim kriterijem za določitev grozdov. Pri tem smo vpeljali modeliranje govorca z več grozdi. Na tak način smo zajeli spreminjanje glasu govorca v posnetku. Na koncu smo optimirali celoten sistem z normalizacijo rezultata izbranega kriterija z referenčno vrednostjo kriterija; postopek je olajšal izbiro pragovne vrednosti ter izboljšal uspešnost. Prav tako smo izboljšali pravilno zaznavo kratkih segmentov govorca. To smo izvedli z adaptacijo statističnega kriterija glede na dolžino okna analize, kar je izboljšalo linearnost kriterija v primerih kratkega okna analize. V zadnji fazi smo izvedli končno ocenjevanje uspešnosti uporabljenih segmentacijskih algoritmov. Oceno uspešnosti predlaganega online sistema za diarizacijo govorcev smo izvedli na osnovi primerjave z osnovnim sistemom za diarizacijo govorcev, temelječim na postopku BIC. V drugi fazi smo primerjavo razširili na offline sisteme, kjer smo uporabili prosto dostopni offline diarizacijski sistem mClust . Za gradnjo univerzalnega modela splošnega govorca ter za določitev optimalnih vrednosti parametrov segmentacijskih postopkov smo uporabili učni del slovenske baze BNSI Broadcast News. Vrednotenje online in offline postopkov smo opravili na testnem delu slovenske in angleške govorne baze Broadcast News.
Ključne besede: segmentacija govorcev, grozdenje govorcev, online diarizacija govorcev, avtomatsko razpoznavanje spontanega govora, procesiranje govornega signala, akustične značilke, statistični kriteriji, razpoznavanje govorcev
Objavljeno: 01.07.2010; Ogledov: 1854; Prenosov: 134
.pdf Polno besedilo (1,75 MB)

6.
PRIMERJALNA ANALIZA ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA TUJIH BANK V SLOVENIJI
Tomas Cigan, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili elektronsko bančništvo štirih tujih bank, ki poslujejo na slovenskem trgu. Izbrano temo smo izbrali zaradi aktualnosti in vse večjega povpraševanja in ponudbe elektronskega bančništva. Elektronsko bančništvo opredelimo, kot poslovanje banke s fizično ali pravno osebo, preko elektronskih tržnih poti. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu so opisane glavne značilnosti, zgodovina, storitve, trendi in varnost elektronskega bančništva. Opredelili smo tudi poslovni vidik elektronskega bančništva, kjer smo ugotovili prednosti in slabosti, ki jih prinaša elektronsko bančništvo za banke in komitente. Drugi del zajema praktične primere elektronskega bančništva štirih tujih bank, ki poslujejo na slovenskem trgu. Predstavili smo sisteme elektronskega bančništva Banke Sparkasse, Unicredit Banke, Raiffeisen Banke in Hypo Alpe-Adria Banke. Podrobneje smo opisali storitve, ki jih posamezne banke nudijo, kakšne so tehnične zahteve za uporabo storitev in komu so storitve namenjene. Banke morajo dolgoročno uspešnost in konkurenčnost na trgu nedvomno graditi na elektronskem bančništvu. Dobro razvit sistem elektronskega bančništva, podprt z moderno tehnologijo in utečenimi varnostnimi standardi, predstavlja pomembno konkurenčno prednost na trgu. Še vedno pa obstajajo ovire pri širitvi elektronskega bančništva, ki se kažejo predvsem pri ljudeh, ki nimajo ustreznega znanja in tako posledično ne zaupajo v varnost in sodobno tehnologijo. Elektronsko bančništvo uporablja predvsem mlajša generacija, kar pomeni, da se nam za prihodnji razvoj in širitev elektronskega bančništva ni treba bati.
Ključne besede: Elektronsko bančništvo, storitve elektronskega bančništva, varnost elektronskega bančništva, trendi elektronskega bančništva, poslovni vidik elektronskega bančništva, Banka Sparkasse, Unicerdit Banka, Reiffeisen Banka, Hypo Alpe-Adria Banka, Net.stik, Tel.stick, Multicash, E-račun, ReiffeisenNET, HYPOnet, Online b@nka, E-bank.
Objavljeno: 11.07.2011; Ogledov: 1270; Prenosov: 91
.pdf Polno besedilo (818,51 KB)

7.
SISTEMI ZA TRGOVANJE NA BORZI VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Tadej Vogrinčič, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Pomen trga vrednostnih papirjev in razvoja elektronskih sistemov za trgovanje z vrednostnimi papirji iz leta v leto raste in predstavlja pomembnejši del finančnega trga. Potreba po inoviranju in sledenju trendov se je pojavila tudi pri nas, tako je leta 1995 Ljubljanska borza izpeljala zadnjo tradicionalno trgovanje borznih posrednikov na borznem parketu. Kmalu zatem so se začeli razvijati prvi elektronski borznoposredniški sistemi za trgovanje z vrednostnimi papirji namenjeni fizičnim strankam. Z vstopom v EU smo si odprli pot do lažje povezave z drugimi razvitimi borzami drugod po Evropi in svetu, z vstopom v Evropsko monetarno unijo (EMU) pa bodo države članice imele nižje transakcijske stroške, saj tako ne bo potrebno menjavanje valute in s tem izgine tudi vsako s tem povezano valutno tveganje. V prvem delu diplomskega dela, sem se posvečal pojmu e-poslovanja. Opredelil sem pojem e-poslovanje z vidika posameznih avtorjev, zajel oblike in načine reorganizacije dela v podjetjih po uvedbi le-tega. Bralcu sem skušal na kratko pojasniti glavne značilnosti, ki se nanašajo na informatizacijo poslovnih sistemov. V drugem delu sem se posvečal pojmu borza. Če teče glavna beseda v mojem diplomskem delu o vrednostnih papirjih je prav, da izvemo tudi nekaj o borzi, saj je prva asociacija ko pomislimo na vrednostni papir neizbežna. V tem delu sem opisal same začetke razvoja borze, nadaljeval z borznimi načeli in samim trgovanjem na borzi. V nadaljevanju sem povzel tudi trg vrednostnih papirjev v Sloveniji od Ljubljanske borze vrednostnih papirjev do Agencije za trg vrednostnih papirjev. Na koncu drugega dela sem opisal pomembne pojme, ki jih vsak nov potencialni borzni udeleženec mora obvladati, da lahko uspešno trguje z vrednostnimi papirji. V zadnjem delu sem povzel sam pojem e-borzništva, opredelil vloge v procesu trgovanja in se osredotočil na analizo spletnega trgovalnega sistema GBD Online. V nadaljevanju sem opisal uporabo sistema in razložil same funkcije ki jih ponuja. Na podlagi same analize sistema sem izdelal tabelo z lastno oceno spletnega sistema, kjer sem na podlagi izbranih elementov zapisal ugotovitve in podal predloge.
Ključne besede: E-poslovanje, E-borzništvo, borza, borzni člani na Ljubljanski borzi, spletni trgovalni sistemi elektronskega borzništva, GBD Online
Objavljeno: 14.12.2011; Ogledov: 1649; Prenosov: 126
.pdf Polno besedilo (1,44 MB)

8.
SPIELEND DEUTSCH LERNEN MITHILFE VON ONLINE-LERNSPIELEN
Denis Pratnemer-Spahić, 2012, diplomsko delo

Opis: Das Thema der Diplomarbeit ist Spielend Deutsch lernen mithilfe von Online-Lernspielen. Der Autor beschrieben und erklärt im theoretischen Teil Begriffe, wie: die Medien, das Spiel, die Online-Lernspiele und den Begriff »Digital Game Based Learning«. Er hat die gesetzten Ziele erreicht und herausgefunden, wie wichtig das Lernen mithilfe von Online-Lernspielen für das Lernen der Zukunft ist. In dem empirischen Teil hat er Beispiele von Online-Lernspielen gefunden und sie dann mithilfe von Analysebögen analysiert. Den Analysebogen hat er für Lehrer erstellt, damit sie leichter die Online-Lernspiele beurteilen. Mit der Hilfe von Aufbaukriterien für die Online-Lernspiele und den theoretischen Wissen, hat er das am besten geeignete, fiktive Online-Lernspiel für das Lernen des Deutschen als Fremdsprache beschrieben. Mit diesem Online-Lernspiel würden die Schuler besser und effizienter Deutsch als Fremdsprache lernen.
Ključne besede: E-Learning, Digital Game Based Learning, Online-Lernspiele
Objavljeno: 10.04.2012; Ogledov: 1190; Prenosov: 60
.pdf Polno besedilo (828,28 KB)

9.
10.
Cross-cultural comparison of online job advertisements
Irena Gorenak, Sonja Mlaker Kač, Sara Orthaber, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Job advertisements should reflect an ideal candidate that the company is looking for. This is especially important for logistic companies which - due to their service-oriented nature - are inseparably connected with their employees. This paper aims to compare and analyse Slovenian, German and British online job advertisements from the field of logistics. Furthermore, this paper will discuss the structure and special features of job advertisements whereby relevant cultural differences between the three countries will be emphasized. With this in mind, differences in understanding logistics as such will be identified and cultural differences regarding employees' characteristics further discussed. For this purpose, six online job ads published in October 2008 in different online media in Slovenia, Germany and the UK will be qualitatively analysed. In the analysis relevant cross-cultural differences and similarities will be addressed and their implications further discussed.
Ključne besede: online recruitment, cultural differences, logistics, Slovenia, Germany, UK
Objavljeno: 05.06.2012; Ogledov: 996; Prenosov: 9
URL Polno besedilo (0,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici