| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinki telesne vadbe med kemoterapevtskimi ciklusi pri onkoloških bolnikih
Sara Zajc, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Rak je bolezen, kjer so okvarjeni mehanizmi celice. Kemoterapija je vrsta sistemske terapije zdravljenja raka. Redna telesna dejavnost in normalen ITM sta bistvena dejavnika preventive. Namen zaključnega dela je bil raziskati koristi telesne vadbe med kemoterapevtskimi ciklusi pri onkoloških bolnikih. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Izvedli smo eksperimentalno raziskavo o vplivu telesne vadbe na onkološke bolnike med zdravljenjem s kemoterapijami. Dvajset bolnikov je bilo randomiziranih v dve skupini: intervencijsko (10 bolnikov), ki je izvajala nadzorovano telesno vadbo, in kontrolno (10 bolnikov), ki ni izvajala vadbe. Primerjali smo število zaključenih ciklusov kemoterapije, meritve kakovosti življenja in stranske učinke z uporabo anketnega vprašalnika. Analizo podatkov smo opravili z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima intervencijska skupina manjšo pojavnost stranskih učinkov (PV = 1,53) v primerjavi s kontrolno skupino (PV = 1,81), razlika je statistično značilna (p = 0,029). Prav tako je bolje ocenjena kakovost življenja (p = 0,025). Število odpadlih ciklusov je v intervencijski skupini nižje (AS = 7,8) kot v kontrolni skupini (AS = 13,2), razlika je statistično značilna (p = 0,014). Razprava in sklep: Telesna vadba je pomembna za onkološke bolnike, zato bi jo bilo smiselno vključiti v ustanove, kjer zdravijo onkološke bolnike. Priporome tudi k boljši rehabilitaciji. Nujno je kombinirati aerobno in anaerobno vadbo.
Ključne besede: telesna vadba, kemoterapije, onkološki bolniki, kakovost življenja med zdravljenjem s kemoterapijami, stranski učinki med zdravljenjem s kemoterapijami
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1015,67 KB)

2.
Vpliv prehranskih intervencij zdravstvenih delavcev na kakovost življenja onkoloških bolnikov
Nejc Krajnčič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Kakovost življenja je pri bolnikih z onkološkim obolenjem velikokrat znižana. Zaradi narave bolezni ta pogosto vodi v izgubo telesne mase in podhranjenost. Posledično se znižata kakovost življenja in terapevtski odziv. Z različnimi pristopi se to pri onkoloških bolnikih lahko prepreči. Namen tega zaključnega dela je pregledati vpliv prehranskih intervencij na kakovost življenja onkoloških bolnikov. Metode: Izvedli smo sistematični pregled strokovne literature na zastavljeno tematiko. Članke smo iskali z vnaprej zastavljenim iskalnim nizom v naslednjih bazah podatkov: PuBmed, Cinahl in Medline. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo kompilacije. Izbrane članke smo nato kritično ocenili z orodjem ter analizirali in sintetizirali rezultate. Rezultati: Onkološko obolenje velikokrat povzroči znižan prehranski status, kakovost življenja in posledično tudi odziv na zdravljenje. Z individualiziranimi prehranskimi intervencijami se lahko omili ali odstrani neželene učinke bolezni in njenega zdravljenja, kar posledično povzroči dvig kakovosti življenja in toleranco na zdravljenje. Razprava in sklep: Pri bolezni, za katero še ne poznamo učinkovitega zdravljenja in le to povzroča številne stranske učinke, je vsako dejanje, ki lahko dvigne kakovost življenja takšnih bolnikov, dragoceno. Tako so za boljšo kakovost življenja zgodnje, individualizirane in intenzivne prehranske intervencije učinkovite ter dobro sprejete s strani onkoloških bolnikov in bi se morale začeti uvajati v standardno zdravljenje.
Ključne besede: Onkološki bolniki, prehranska intervencija, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 886; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
Potrebe onkološkega bolnika
Iris Siter, 2017, diplomsko delo

Opis: Rak je ena izmed najbolj razširjenih bolezni po svetu, prav tako pa predstavlja enega od najpogostejših vzrokov za smrt. Ob diagnozi takšnega obolenja ni pomemben samo klinični vidik, moramo se osredotočiti tudi na psihosocialne potrebe s katerimi se soočajo bolniki. Le-te so ob postavitvi diagnoze, med in po zdravljenju največkrat spregledane, kar lahko vpliva na kakovost življenja bolnika na težjo pot do ozdravitve.
Ključne besede: Rak, onkološki bolniki, koncept potreb, psihološke potrebe, potrebe glede informiranja, telesne potrebe.
Objavljeno v DKUM: 01.03.2017; Ogledov: 1602; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici