| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Delovne obremenitve in stres izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi bolnikov z rakom pljuč
Darinka Žamut, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Delovne obremenitve in stres so na delovnem mestu vedno večji problem, saj zmanjšujejo storilnost delavca, povzročajo absentizem, izgorelost ter pojav številnih zdravstvenih težav. Namen magistrske naloge je predstaviti delovne obremenitve in stres pri izvajalcih zdravstvene nege pri obravnavi bolnikov z rakom pljuč z vidika psihičnega, fizičnega in socialnega okolja, kateri vplivajo na izvajalce zdravstvene nege pri obravnavi karcinomskih bolnikov. Raziskovalne metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela, kjer smo izvedli presečno študijo, uporabili smo anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz treh sklopov. Prvi je vseboval demografske podatke, drugi je vseboval trditve s področja proučevanja stresa,v tretjem sklopu pa so bile trditve s področja proučevanja delovnih obremenitev. Rezultati: V zaključnem delu smo potrdili, da so delovne obremenitve in stres med seboj pozitivno povezani (r=0,785, p< 0,01). Ugotovili smo, da večje kot so delovne obremenitve, večja je stopnja stresa pri izvajalcih zdravstvene nege, ki obravnavajo bolnike z rakom pljuč. Glede na stopnjo izobrazbe pri izvajalcih zdravstvene nege in stopnjo stresa ni bilo statistično pomembnih razlik (r=0,597, p=0,552). Ugotovili smo, da izvajalci zdravstvene nege, ki imajo delovno dobo do 20 let, ocenjujejo delovne obremenitve višje, kot zaposleni nad 20 let delovne dobe (t=2,513, p=0,014). Medtem, ko stopnja stresa in delovna doba nimata statistično pomembnih razlik, oboji jo ocenjujejo kot srednje močno (t=0,382, p=0,704). Diskusija in zaključek: Izvajalci zdravstvene nege, ki obravnavajo bolnike z rakom pljuč, so pogosto podvrženi stresu, saj je rak bolezen, ki človeka prizadene, ne le fizično, temveč še bolj psihično. Delo z bolniki z rakom pljuč je zelo zahtevno. Bolniki potrebujejo veliko skrbnega dela izvajalcev zdravstvene nege, da lahko čim boljše in čim hitreje okrevajo.
Ključne besede: onkološka zdravstvena nega, fizični napori, izgorelost, psihični napori, oskrba, smrt
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 620; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (814,33 KB)

2.
Presaditev krvotvornih matičnih celic pri pacientu z akutno mieloično levkemijo
Larisa Šic, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Akutna mieloična levkemija je maligna bolezen belih krvnih celic, usmerjenih v mieloično vrsto. Potek bolezni je hiter in zahteva takojšnje zdravljenje. Za zdravljenje se vedno bolj uporablja presaditev krvotvornih matičnih celic. Namen zaključnega dela je predstaviti presaditev krvotvornih matičnih celic kot obliko zdravljenja akutne mieloične levkemije in prikazati zdravstveno nego pacienta z akutno mieloično levkemijo, ki se zdravi s presaditvijo krvotvornih matičnih celic. Raziskovalne metode: Zaključno delo je nastalo na osnovi študija literature. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela, metoda analize in kompilacije ter metoda sinteze. Rezultati: Ugotovili smo, da najboljše uspehe zdravljenja akutne mieloične levkemije s presaditvijo krvotvornih matičnih celic prinaša alogenična presaditev krvotvornih matičnih celic. Avtologna presaditev krvotvornih matičnih celic se uporablja redko. S presaditvijo krvotvornih matičnih celic se lahko pacienta z akutno mieloično levkemijo popolnoma ozdravi. Vloga medicinske sestre in svojcev je ključna ter nepogrešljiva skozi celoten proces zdravljenja, saj je pacient podvržen raznim psihičnim in fizičnim problemom presaditve krvotvornih matičnih celic. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da se ljudje odločajo za vpis v register potencialnih darovalcev krvotvornih matičnih celic, saj le tako obstaja možnost, da pri pacientu opravijo alogenično presaditev krvotvornih matičnih celic, ki je zelo učinkovit način zdravljenja akutne mieloične levkemije.
Ključne besede: kostni mozeg, krvne celice, krvni rak, kemoterapija, onkološka zdravstvena nega.
Objavljeno: 14.05.2018; Ogledov: 784; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

3.
Rekonstrukcija dojke s silikonskim vsadkom
Nastja Pigner, 2016, diplomsko delo

Opis: Rekonstrukcija dojke s silikonskim vsadkom po odstranitvi dojke zaradi raka dojke je v današnjem času zelo pomemben del zdravljenja raka dojke. Z rekonstrukcijo dojke s silikonskim vsadkom se pacientki omogoči kakovostnejše življenje po zdravljenju raka dojke. Namen diplomskega dela je predstaviti načine rekonstrukcije dojke, predvsem rekonstrukcijo dojke s silikonskim vsadkom, in ugotoviti negovalne probleme pri posameznih osnovnih življenjskih aktivnostih pacientke z rakom dojke po rekonstrukciji dojke s silikonskim vsadkom. V diplomskem delu smo uporabili komparativno metodo, metodo kompilacije, metodo klasifikacije, opisno metodo in kvalitativno metodo dela. Empirične podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika. Intervjuvali smo pacientko z rakom dojke po rekonstrukciji dojke s silikonskim vsadkom na njenem domu.
Ključne besede: rak dojke, zdravljenje, rekonstrukcija dojke, silikonski vsadek, onkološka zdravstvena nega.
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 1395; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (635,83 KB)

4.
Zdravstvena nega bolnika s karcinomom jeter v pooperativnem obdobju
Matej Crnčec, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil opisati specifično zdravstveno nego in podporno zdravstveno nego pri bolniku s karcinomom jeter v pooperativnem obdobju. Ugotovili smo katere ključne elemente podporne zdravstvene nege mora vsebovati zdravstvena nega onkološkega bolnika v pooperativnem obdobju. Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja, da smo lahko dobili odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje. Pri zdravstveni negi bolnika s karcinomom jeter v pooperativnem obdobju je temeljnega pomena podporna zdravstvena nega, ki mora bolniku omogočati uspešno fizično, duhovno in socialno rehabilitacijo. Zato je pomembna celostna, k bolniku usmerjena obravnava bolnika s holističnim pogledom na zdravljenje, z zagotovljeno multidisciplinarno obravnavo. Bolniku moramo zagotavljati strokovnost, kontinuiranost obravnave, skrbnost, psihično in duhovno podporo, promocijo samopomoči in podpore, izbiro zdravljenja, paliativno oskrbo in dostopnost, z namenom čim hitrejše in boljše rehabilitacije. Pri obravnavi takšnega bolnika ne smemo pozabiti na njegove bližnje, ki prav tako kot on, potrebujejo psihično in duhovno podporo. Za zagotavljanje bolnikove obravnave, kot je opisano, je potrebno kontinuirano izobraževanje in strokovnost zdravstvenih delavcev. Analiza literature je pokazala, da v kliničnem okolju ostaja fragmentirana zdravstvena nega, ki ne vključuje vseh vidikov in podpornih mehanizmov pri obravnavi bolnika s karcinomom jeter v pooperativnem obdobju.
Ključne besede: Karcinom jeter, onkološka zdravstvena nega, onkološki bolnik, kirurški bolnik, podporna zdravstvena nega.
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 931; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

5.
Zdravstvena nega onkološkega bolnika pri sistemski terapiji
Sanja Korez, 2013, diplomsko delo

Opis: Onkološka zdravstvena nega je kompleksno in razvejano področje zdravstvene nege, na katerega vplivajo tudi druge specialne vede. Rak je splošno ime za obsežno skupino različnih bolezni, katerih glavna značilnost je nenadzorovana razrast spremenjenih, rakastih celic. Benigen tumor je grajen iz celic, podobnih normalnim, in lahko raste omejeno. Nasprotno pa so maligni tumorji rakasti. Grajeni so iz nenormalnih celic, ki se neurejeno in nenadzorovano širijo. Razraščajo se v sosednja tkiva in tvorijo zasevke. Na nastanek raka spadajo različni dejavniki okolja, kot so: prehrana, starost, kajenje, izpostavljenost sevanju, virusi, imunske bolezni itd… Onkološko obolenje lahko zdravimo na različne načine, med katerimi so najpomembnejši kirurški posegi, obsevanje, zdravljenje z zdravili in imunsko zdravljenje. Kemoterapija ali zdravljenje s citostatiki pomeni zdravljenje z zdravili, ki uničujejo nenormalne, bolne celice ali preprečujejo njihovo rast. Biološka terapija deluje tarčno-točno na določeno mesto v ali na celici. Hormonsko zdravljenje temelji na znižanju ravni ženskih in moških spolnih hormonov oziroma zasedbi hormonskih receptorjev, na katere se vežejo spolni hormoni, kar zavre rast in zasevanje raka. Sistemska terapija pa ima tudi stranske učinke, katere je mogoče v veliki meri omiliti ali celo preprečiti s pravilnim preventivnim delovanjem celotnega zdravstvenega tima. Velika pomanjkljivost citostatikov je, da ne kvarijo samo rakastih celic, temveč uničujejo, oz. poškodujejo tudi celice zdravih tkiv, zlasti tistih, katerih celice se hitro razmnožujejo. To vpliva na nastanek neželenih učinkov citostatskega zdravljenja. Nekateri neželeni učinki sistemskega zdravljenja, tisti, ki so vidni tudi drugim, kot je npr. izpadanje las, lahko vplivajo na bolnikovo psihično stanje. Namen diplomskega dela je predstaviti teoretična izhodišča onkološke zdravstvene nege bolnika pri sistemski terapiji, predstaviti odnos bolnik – rak, opisati teorijo Jean Watson in predstaviti njeno uporabo v zdravstveni negi onkološkega bolnika s sistemsko terapijo. Uporabili smo teoretično raziskovanje na podlagi pregleda strokovne literature ter odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da sodobna praksa v zdravstveni negi onkološkega pacienta vključuje obvladovanje procesa zdravstvene nege in sposobnost zagotoviti, da znajo medicinske sestre biti vodnik, da znajo vrednotiti prakso zdravstvene nege ter, da so sposobne kritičnega razmišljanja. Z raziskovalnimi vprašanji smo ugotavljali kateri koncepti v zdravstveni negi so pomembni iz teorije Jean Watson in zakaj, katere negovalne diagnoze so najbolj izpostavljene in s čim se povezujejo, v čem je prednost in zakaj bi uporabili teorijo Jean Watson pri zdravstveni negi onkološkega bolnika s sistemsko terapijo. Teorija Jean Watson poudarja spoštovanje enkratnosti in individualnosti vsakega posameznika, njegove pravice in hkrati odgovornosti, da izbira med možnostmi, ki zajemajo življenjske vrednote in zdravje.
Ključne besede: onkološka zdravstvena nega, teorija Jean Watson, neželeni stranski učinki
Objavljeno: 07.02.2014; Ogledov: 2034; Prenosov: 455
.pdf Celotno besedilo (537,68 KB)

6.
Zdravstvena nega pacienta s Hodgkinovim limfomom
Tamara Muhič, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Rak vstopi v življenje pacienta in njegove družine nepričakovano ter poseže na vse ravni življenja. V takšnih primerih lahko optimalne možnosti zdravljenja in zdravstveno nego zagotavljamo samo s celostno obravnavo že od diagnostične faze, preko vseh faz zdravljenja in okrevanja. Glavni cilj zdravljenja Hodgkinovega limfoma je doseči ozdravitev, vendar je pot do ozdravitve težka, saj mora pacient skozi agresivno kemoterapijo in radioterapijo, ki puščata veliko neželenih učinkov. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti Hodgkinov limfom, ter s pomočjo študije primera prikazati pomen zdravstvene nege in vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta s Hodgkinovim limfomom. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu je bila uporabljena opisna oziroma deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji, izvedli smo študijo primera pacienta s Hodgkinovim limfomom. Obravnava pacientke je potekala na njenem domu. Informacije o pacientki smo pridobili na podlagi vprašalnika, ki je delno strukturirane narave, prav tako smo podatke pridobili iz njene medicinske in negovalne dokumentacije. Rezultati: Na podlagi študije primera smo ugotovili, da ima pacient s Hodgkinovim limfomom največ težav zaradi samega zdravljenja s kemoterapijo in radioterapijo. Najpogostejši negovalni problemi, ki jih imajo pacienti s Hodgkinovim limfomom so: težko dihanje in kašelj, težko in boleče požiranje, socialna izolacija zaradi zmanjšane imunosti, slabše splošno počutje, depresija, pomanjkanje samozavesti zaradi izgube las, slabše spanje zaradi bolečin, izpostavljenost infekcijam zaradi zmanjšane imunosti ter strah pred prognozo in posledicami zdravljenja. Sklep: Pacienti s Hodgkinovim limfomom morajo upoštevati navodila, ki jih daje njihov onkolog, saj s tem lahko preprečijo marsikatero težjo obliko neželenih učinkov citostatskega zdravljenja in obsevanja. Medicinska sestra v tem primeru deluje zdravstveno-vzgojno ter pacienta poučuje in mu svetuje glede na njene kompetence.
Ključne besede: Ključne besede: maligni limfom, Hodgkinov limfom, Hodgkinova bolezen, onkologija, onkološka zdravstvena nega.
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 1842; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (835,27 KB)

7.
Depresija pri bolnicah z rakom dojke
Anja Konečnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delo smo predstavili depresijo pri bolnicah z rakom dojke. Opisali smo depresijo, njene simptome, vzroke, kakšne so reakcije ob postavitvi diagnoze rakavega obolenja dojke, na kakšne načine se z boleznijo soočajo in kdo jim je pri tem v največjo oporo. Izpostavili smo tudi pomen psihoonokologije in vlogo medicinske sestre. V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli med udeleženkami, Društva onkoloških bolnikov Slovenije, v skupini za samopomoč ženskam z rakom dojke. V raziskavi je sodelovalo 30 anketirank. Želeli smo ugotoviti, koliko anketirank z rakom dojke je imelo depresivne motnje, koliko jih je samih poiskalo pomoč, kje so pomoč poiskale, v katerem obdobju rakave bolezni se je depresivno razpoloženje najpogosteje pojavljalo in kako je zdravljenje raka in potek bolezni vplivalo na depresivno razpoloženje. Rezultati raziskave so pokazali, da so kar v 83 odstotkih anketiranke navajale depresivne motnje. Prve znake depresivne motnje je več kot polovica opazila ob postavitvi diagnoze. Pomoč so poiskale pri osebnem zdravniku, psihiatru in v ambulanti za psihoonokologijo.
Ključne besede: depresija, rak dojke, podporna onkološka zdravstvena nega, psihoonkologija
Objavljeno: 07.01.2013; Ogledov: 1510; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (915,22 KB)

8.
Depresija pri bolnikih z rakom
Alja Vuk, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili depresijo pri bolnikih z rakom. Izpostavili smo najpogostejše simptome in vzroke, ki povzročajo depresijo. Predstavili smo tudi rakava obolenja, kakšne so reakcije bolnikov ob diagnozi, na kakšne načine se z boleznijo soočajo in kakšna je njihova kakovost življenja. Izpostavili smo tudi pomen psihoonkologije. V empiričnem delu diplomskega dela pa smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli med udeleženci delavnic in predavanj, ki jih je organiziralo Društvu za boj proti raku Velenje. V raziskavi je sodelovalo 32 naključno izbranih rakavih bolnikov, ki so z zdravljenjem raka že končali. Želeli smo ugotoviti, koliko anketiranih bolnikov z rakom je imelo depresivne motnje, koliko jih je samih poiskalo strokovno pomoč in v katerem obdobju rakaste bolezni se je depresija najpogosteje pojavljala. Rezultati raziskave so pokazali, da ima kar 88 odstotkov anketiranih simptome blage, zmerne ali zmerno hude depresije. Simptome depresije je več kot polovica anketiranih opazila v času zdravljenja in tudi sama poiskala pomoč pri specialistu psihiatru.
Ključne besede: depresija, rak, psihoonkologija, podporna onkološka zdravstvena nega.
Objavljeno: 12.11.2010; Ogledov: 3130; Prenosov: 508
.pdf Celotno besedilo (441,37 KB)

9.
Onkološka zdravstvena nega starostnika pri sistemski terapiji.
Samo Babič, 2010, diplomsko delo

Opis: Onkološka zdravstvena nega je kompleksno in razvejano področje zdravstvene nege, na katerega vplivajo tudi druge specialne vede. Jean Watson v svoji teoriji navaja, da lahko sam proces zdravljenja bistveno pospešijo pristni medčloveški odnosi, pri čemer se zdravstveni delavec vključuje kot celovita osebnost tako na čustvenem kot na izkustvenem področju. Bistveno značilnost področja zdravstvene nege predstavlja skrb. Namen diplomskega dela je predstaviti teoretična izhodišča onkološke zdravstvene nege starostnika pri sistemski terapiji ter z metodo ankete proučiti organizacijske in strokovne probleme klinične prakse onkološke zdravstvene nege starostnika v Domu starejših občanov Ljutomer ter podati predlog morebitnih sprememb. Z raziskovalno metodo anketnega vprašalnika v zdravstveno-negovalnem timu Doma starejših občanov Ljutomer je bila opravljena raziskava, kjer smo ugotavljali strokovno usposobljenost, znanje ter individualno mišljenje zaposlenih glede konceptov zdravstvene nege. Rezultati so pokazali, da je v Domu starejših občanov Ljutomer zaposlen kader, ki stremi k pridobivanju novih znanj, je dovzeten in fleksibilen za priporočila v zdravstveni negi in je kakovostno strokovno usposobljen. Sodobna praksa Doma starejših občanov Ljutomer v zdravstvene negi onkološkega pacienta vključuje obvladovanje procesa zdravstvene nege in sposobnost zagotoviti, da znajo medicinske sestre biti vodnik, da znajo vrednotiti prakso zdravstvene nege ter da so sposobne kritičnega razmišljanja. Zdravstvena nega v Domu starejših občanov Ljutomer upošteva proces zdravstvene nege in postavlja v središče dogajanja človeka s svojimi fizičnimi, psihičnimi, socialnimi in duhovnimi potrebami ter vrednotami. Omogoča njegovo aktivno sodelovanje v procesu zdravstvene nege in s tem možnost uresničevanja etičnega načela spoštovanja avtonomije oziroma neodvisnosti pacienta. V takem odnosu medicinske sestre je pacient subjekt, ki sta mu zagotovljeni integriteta in dostojanstvo.
Ključne besede: Onkološka zdravstvena nega, teorija Jean Watson, znanje, izobrazba.
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 2446; Prenosov: 511
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici