| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OKOLJE IN ČISTILNE NAPRAVE
Martina Gopurn, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil raziskati in ugotoviti obsežnost in primernost operativnih ciljev in vsebin, ki zajemajo okoljske teme v učnih načrtih na naravoslovnem področju osnovnošolskega izobraževanja. Merilo in realna primerjava za konkretne rezultate mi je bil kurikul Okoljska vzgoja kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, ki ima razširjene, dopolnjene in nadgrajene vsebine ciljev in je primeren za vsa medpredmetna področja. Raziskava je pokazala, da je okoljska vzgoja, pri naravoslovnih predmetih v prvem in deloma tudi v drugem triletju osnovnošolskega izobraževanja, bolje integrirana in interdisciplinarno obravnavana, kot v tretjem triletju, ker so v prvih dveh triadah naravoslovna znanja povezana, cilji prve triade pa se nadgrajujejo in konkretizirajo v drugi triadi. V tretji triadi, kjer se naravoslovje razčleni, ni več povezovalnega znanja, okoljska vzgoja pa je predstavljena samo z vidika posamezne stroke. Ugotovitve in rezultati nam jasno prikazujejo, da je obseg znanja okoljske vzgoje po učnih načrtih preskromno, in da ga je nujno treba dopolniti s kurikulom, da se spekter o varovanju okolja in narave razširi in obogati. Da je vsestranskost in kroskurikularnost okoljske vzgoje mogoča tudi v tretjem triletju osnovnošolskega izobraževanja, potrdi projekt (enostavna čistilna naprava) v praktičnem delu diplomske naloge. Namen in predstavitev projektne naloge je združiti različna znanja, ki bi se medpredmetno povezovala in dopolnjevala z okoljsko vzgojo. Za izdelavo enostavne čistilne naprave, je torej potrebno tehnično znanje, proces čiščenja vode pa zahteva kemijsko in biološko znanje, učenci pa bi bili zato bolje ekološko osveščeni na področju čiščenja vod.
Ključne besede: onesnaževanje okolja, onesnaževanje vode, čistilna naprava, komunalna čistilna naprava, učni načrt, projekt
Objavljeno: 08.07.2010; Ogledov: 1666; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

2.
3.
4.
Trojiško jezero v luči vodne direktive
Anita Sulcer, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti Trojiškega jezera v luči dokumenta Vodne direktive. Empirični del diplomskega dela zajema terensko delo, kjer smo odvzeli deset vzorcev vode okrog Trojiškega jezera, in laboratorijsko delo, kjer smo vsem odvzetim vzorcem določili fizikalne in kemijske lastnosti. Ugotovljene rezultate smo primerjali z rezultati iz leta 2011, ki nam jih je posredovala asistentka Mojca Kokot Krajnc. Spreminjanje stanja posameznega vzorca v letu 2011 in 2013 smo prikazali tablično in grafično ter stanje med vzorcema interpretirali. Pri primerjavi rezultatov iz leta 2011 in 2013 smo ugotovili, da se stanje vode v Trojiškem jezeru glede na zahteve Vodne direktive izboljšuje, saj je prišlo skoraj pri vseh kemijskih elementih do izboljšanja stanja. Največje izboljšanje stanja v vzorcih vode glede na leto 2011 smo opazili pri dveh kemijskih elementih, in sicer pri kisiku in amoniju. Vsi vzorci odvzeti v 2013 so vsebovali zadostno količino kisika v vodi. Amonij je leta 2013 bil zaznan le v enem vzorcu in še to v zelo majhni količini. Stanje nitrata in nitrita v vodi ostaja isto kot leta 2011, saj vsebnost nitrata in nitrita v večini vzorcev okrog Trojiškega jezera ostaja pod dovoljeno vrednostjo, le v vzorcih na območju bajerja je zaznati presežene vrednosti. Menimo, da je vzrok za povišanje nitrata in nitrita v vodi na območju bajerja bližnji travnik, gnojen z gnojevko in hlevskim gnojem. Prav tako kot leta 2011 smo v vseh vzorcih okrog Trojiškega jezera zaznali zelo nizko vsebnost fosfata in cinka v vodi. Le vsebnost železa se je v vodi glede na leto 2011 zelo povečala.
Ključne besede: antropogena jezera, Vodna direktiva, Trojiško jezero, onesnaževanje voda, analiza vode, trajnostni razvoj
Objavljeno: 09.12.2014; Ogledov: 798; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

5.
Onesnaževanje jezer v Sloveniji
Dejan Kovačič, 2017, diplomsko delo

Opis: Jezero je vsako naravno ali umetno vodno telo na zemeljskem površju, s površino več kot 1 ha, z enakomerno višino vodne gladine in majhnim dotokom glede na skupno prostornino vode, ki omogoča usedanje suspendiranih delcev, hkrati pa nima stalne, neposredne povezave z morjem. Osnovni, splošno razširjen problem večine stoječih voda v Sloveniji je čezmeren vnos hranilnih snovi, zlasti fosforja in dušika. Postopno staranje, kar imenujemo evtrofikacija jezer, je naravni proces, ki doleti vsako jezero. S pravilnim in sonaravnim upravljanjem v pojezerju lahko ta proces zelo upočasnimo, v nasprotnem primeru pa pospešimo. Onesnaževanje vpliva na kakovost vode v jezerih. Lahko je industrijskega, kmetijskega ali komunalnega izvora. Snovi, ki najpogosteje ogrožajo okolje, pa so pesticidi, herbicidi, kanalizacija in smeti. Diplomska naloga predstavlja onesnaženost jezer v Sloveniji, s poudarkom na Bohinjskem in Blejskem jezeru, kateri sta naši edini večji naravni stalni jezeri. Namen je prikazati s čim oziroma na kakšne načine onesnažujemo slovenska jezera in predstaviti rešitve ter ukrepe, da se onesnaževanje odpravi oziroma zmanjša. Naredili smo tudi primerjavo med Bohinjskim in Blejskim jezerom. Podatke smo pridobili na Agenciji Republike Slovenije za okolje, katera tudi opravlja monitoring kakovosti slovenskih jezer. Ugotovili smo, da je Bohinjsko jezero manj onesnaženo kot Blejsko zaradi različnih hidroloških in morfoloških dejavnikov. Predstavili smo tudi rešitve za zmanjšanje onesnaženosti obeh jezer, s čimer bi omejili vpliv človeka na jezeri in njun ekosistem.
Ključne besede: vode, jezera, varstvo voda, onesnaževanje, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2017; Ogledov: 802; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici