1. Projektno učno delo v podaljšanem bivanju na primeru natečaja Čudoviti svet vode : magistrsko deloŠpela Cehner, 2024, magistrsko delo Opis: Zaključno delo druge bolonjske stopnje z naslovom Projektno učno delo v podaljšanem bivanju na primeru natečaja Čudoviti svet vode, predstavlja izsledke teoretičnih spoznanj na področju podaljšanega bivanja in projektnega dela. Magistrsko nalogo sestavljata teoretični del in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljeno podaljšano bivanje, projektno učno delo in natečaj Cinkarne Celje. Praktičen del magistrske naloge pa vključuje poročilo o izvedbi projektnega učnega dela, opis dela in evalvacija končnega izdelka. Rezultati projektnega učnega dela v podaljšanem bivanju kažejo na bolj kakovostno preživljanje ustvarjalnega časa, napredek pri razvoju sposobnosti in spretnosti učencev, nadgradnjo znanja in ozaveščanje o vplivih onesnaževanja na kakovost naravnih voda.
Ključne besede: projektno učno delo, podaljšano bivanje, ponovna uporaba, vodni krog, onesnaževanje vode
Objavljeno v DKUM: 14.06.2024; Ogledov: 238; Prenosov: 65
 Celotno besedilo (3,30 MB) |
2. Posledice živinoreje za okolje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloFranci Žiga Štepec, 2019, diplomsko delo Opis: V tem diplomskem delu bomo govorili o temi, o kateri ne slišimo prav pogosto. Govorili bomo o posledicah živinoreje za okolje. Globalno segrevanje se je začelo z razvojem industrializacije in še danes mnogi verjamejo, da je uporaba fosilnih goriv ključna za onesnaževanje okolja. Malokdo se zaveda negativnih posledic s strani živinoreje, zato smo se odločili to temo podrobneje raziskati in analizirati kolikšen je dejanski negativni učinek živinoreje na okolje. Tekom raziskovanja smo poskušali poiskati glavne vzroke in posledice, ki nastanejo v procesu pridelave krme za živali, ki so namenjene za človeško prehrano, vzreje teh živali in samega uživanja mesa in mlečnih izdelkov. Poseben poudarek smo namenili onesnaževanju zraka, porabi in onesnaževanju voda, krčenju deževnih gozdov in pesticidom, ki so uporabljeni v procesu kmetovanja. V diplomskem delu smo uporabili tri metode raziskovanja. Deskriptivno oziroma opisno metodo smo uporabili za opisovanje problema živinoreje, kot največjega onesnaževalca našega planeta. S to metodo smo pridobivali informacije in odgovore na vprašanja, ki smo si jih postavili za diplomsko nalogo. Metodo raziskovanja smo uporabili kot intervju. Pri naravovarstveni organizaciji smo poskušal izvedeti zakaj se kljub vsem predstavitvam glede onesnaževanja okolja, člani teh organizacij premalo posvečajo problemu živinoreje in kakšen je njihov vidik na temu področju. Analizo sekundarnih virov smo uporabili zaradi teoretične narave diplomske naloge. Ti slonijo na že pridobljenih informacijah iz primarnih virov. Tako smo lahko dostopali do različnih statističnih podatkov in ostalih podatkov iz člankov ter drugih virov za raziskovanje te teme. Da bi ohranili naše okolje čisto, ne bo dovolj, da upoštevamo samo navodila s strani naravovarstvenih organizacij. Za dosego tega cilja bomo morali popolnoma spremeniti prehranjevalne navade, ki jih poznamo danes.
Ključne besede: diplomske naloge, živinoreja, onesnaževanje, kmetijstvo, poraba vode, krčenje deževnih gozdov, pesticidi
Objavljeno v DKUM: 19.03.2020; Ogledov: 1693; Prenosov: 184
Celotno besedilo (1,25 MB) |
3. Onesnaževanje jezer v Sloveniji : primerjava Bohinjskega in Blejskega jezeraDejan Kovačič, 2017, diplomsko delo Opis: Jezero je vsako naravno ali umetno vodno telo na zemeljskem površju, s površino več kot 1 ha, z enakomerno višino vodne gladine in majhnim dotokom glede na skupno prostornino vode, ki omogoča usedanje suspendiranih delcev, hkrati pa nima stalne, neposredne povezave z morjem. Osnovni, splošno razširjen problem večine stoječih voda v Sloveniji je čezmeren vnos hranilnih snovi, zlasti fosforja in dušika. Postopno staranje, kar imenujemo evtrofikacija jezer, je naravni proces, ki doleti vsako jezero. S pravilnim in sonaravnim upravljanjem v pojezerju lahko ta proces zelo upočasnimo, v nasprotnem primeru pa pospešimo. Onesnaževanje vpliva na kakovost vode v jezerih. Lahko je industrijskega, kmetijskega ali komunalnega izvora. Snovi, ki najpogosteje ogrožajo okolje, pa so pesticidi, herbicidi, kanalizacija in smeti. Diplomska naloga predstavlja onesnaženost jezer v Sloveniji, s poudarkom na Bohinjskem in Blejskem jezeru, kateri sta naši edini večji naravni stalni jezeri. Namen je prikazati s čim oziroma na kakšne načine onesnažujemo slovenska jezera in predstaviti rešitve ter ukrepe, da se onesnaževanje odpravi oziroma zmanjša. Naredili smo tudi primerjavo med Bohinjskim in Blejskim jezerom. Podatke smo pridobili na Agenciji Republike Slovenije za okolje, katera tudi opravlja monitoring kakovosti slovenskih jezer. Ugotovili smo, da je Bohinjsko jezero manj onesnaženo kot Blejsko zaradi različnih hidroloških in morfoloških dejavnikov. Predstavili smo tudi rešitve za zmanjšanje onesnaženosti obeh jezer, s čimer bi omejili vpliv človeka na jezeri in njun ekosistem.
Ključne besede: vode, jezera, varstvo voda, onesnaževanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2017; Ogledov: 3588; Prenosov: 367
Celotno besedilo (1,71 MB) |
4. Trojiško jezero v luči vodne direktiveAnita Sulcer, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti Trojiškega jezera v luči dokumenta Vodne direktive. Empirični del diplomskega dela zajema terensko delo, kjer smo odvzeli deset vzorcev vode okrog Trojiškega jezera, in laboratorijsko delo, kjer smo vsem odvzetim vzorcem določili fizikalne in kemijske lastnosti. Ugotovljene rezultate smo primerjali z rezultati iz leta 2011, ki nam jih je posredovala asistentka Mojca Kokot Krajnc. Spreminjanje stanja posameznega vzorca v letu 2011 in 2013 smo prikazali tablično in grafično ter stanje med vzorcema interpretirali.
Pri primerjavi rezultatov iz leta 2011 in 2013 smo ugotovili, da se stanje vode v Trojiškem jezeru glede na zahteve Vodne direktive izboljšuje, saj je prišlo skoraj pri vseh kemijskih elementih do izboljšanja stanja. Največje izboljšanje stanja v vzorcih vode glede na leto 2011 smo opazili pri dveh kemijskih elementih, in sicer pri kisiku in amoniju. Vsi vzorci odvzeti v 2013 so vsebovali zadostno količino kisika v vodi. Amonij je leta 2013 bil zaznan le v enem vzorcu in še to v zelo majhni količini. Stanje nitrata in nitrita v vodi ostaja isto kot leta 2011, saj vsebnost nitrata in nitrita v večini vzorcev okrog Trojiškega jezera ostaja pod dovoljeno vrednostjo, le v vzorcih na območju bajerja je zaznati presežene vrednosti. Menimo, da je vzrok za povišanje nitrata in nitrita v vodi na območju bajerja bližnji travnik, gnojen z gnojevko in hlevskim gnojem. Prav tako kot leta 2011 smo v vseh vzorcih okrog Trojiškega jezera zaznali zelo nizko vsebnost fosfata in cinka v vodi. Le vsebnost železa se je v vodi glede na leto 2011 zelo povečala.
Ključne besede: antropogena jezera, Vodna direktiva, Trojiško jezero, onesnaževanje voda, analiza vode, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 09.12.2014; Ogledov: 1815; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,52 MB) |
5. Ekonomski instrumenti varstva okolja s poudarkom na okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda : diplomsko deloVioleta Korošec, 2006, diplomsko delo Ključne besede: varstvo okolja, financiranje, odpadne vode, zakonodaja, ekonomski vidik, ekologija, socialna ekologija, davčni sistemi, ekosistemi, ekološko ravnotežje, problematika, reševanje problemov, naravni viri, Slovenija, Evropska unija, operativni plani, zrak, voda, takse, okolje, politika okolja, ekološko ravnotežje, institucionalizem, odpadki, goriva, guma, embalaža, energija, davki, emisije, obdavčenje, onesnaževanje okolja, usklajevanje, harmonizacija, davčna politika, cilj, finančni instrumenti
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 3092; Prenosov: 199
Celotno besedilo (1,13 MB) |
6. Vloga Agencije Republike Slovenije za okolje pri odkrivanju in preiskovanju ekološke kriminalitete v Sloveniji - onesnaževanje voda : diplomsko deloBarbara Požun, 2010, diplomsko delo/naloga Ključne besede: ekološka kriminaliteta, ekologija, okolje, vode, onesnaževanje okolja, preiskovanje, Agencija Republike Slovenije za okolje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2010; Ogledov: 2369; Prenosov: 467
Celotno besedilo (585,10 KB) |
7. OKOLJE IN ČISTILNE NAPRAVEMartina Gopurn, 2010, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil raziskati in ugotoviti obsežnost in primernost operativnih ciljev in vsebin, ki zajemajo okoljske teme v učnih načrtih na naravoslovnem področju osnovnošolskega izobraževanja. Merilo in realna primerjava za konkretne rezultate mi je bil kurikul Okoljska vzgoja kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, ki ima razširjene, dopolnjene in nadgrajene vsebine ciljev in je primeren za vsa medpredmetna področja. Raziskava je pokazala, da je okoljska vzgoja, pri naravoslovnih predmetih v prvem in deloma tudi v drugem triletju osnovnošolskega izobraževanja, bolje integrirana in interdisciplinarno obravnavana, kot v tretjem triletju, ker so v prvih dveh triadah naravoslovna znanja povezana, cilji prve triade pa se nadgrajujejo in konkretizirajo v drugi triadi. V tretji triadi, kjer se naravoslovje razčleni, ni več povezovalnega znanja, okoljska vzgoja pa je predstavljena samo z vidika posamezne stroke. Ugotovitve in rezultati nam jasno prikazujejo, da je obseg znanja okoljske vzgoje po učnih načrtih preskromno, in da ga je nujno treba dopolniti s kurikulom, da se spekter o varovanju okolja in narave razširi in obogati.
Da je vsestranskost in kroskurikularnost okoljske vzgoje mogoča tudi v tretjem triletju osnovnošolskega izobraževanja, potrdi projekt (enostavna čistilna naprava) v praktičnem delu diplomske naloge. Namen in predstavitev projektne naloge je združiti različna znanja, ki bi se medpredmetno povezovala in dopolnjevala z okoljsko vzgojo. Za izdelavo enostavne čistilne naprave, je torej potrebno tehnično znanje, proces čiščenja vode pa zahteva kemijsko in biološko znanje, učenci pa bi bili zato bolje ekološko osveščeni na področju čiščenja vod.
Ključne besede: onesnaževanje okolja, onesnaževanje vode, čistilna naprava, komunalna čistilna naprava, učni načrt, projekt
Objavljeno v DKUM: 08.07.2010; Ogledov: 2393; Prenosov: 458
Celotno besedilo (2,06 MB) |
