| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Posledice živinoreje za okolje
Franci Žiga Štepec, 2019, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu bomo govorili o temi, o kateri ne slišimo prav pogosto. Govorili bomo o posledicah živinoreje za okolje. Globalno segrevanje se je začelo z razvojem industrializacije in še danes mnogi verjamejo, da je uporaba fosilnih goriv ključna za onesnaževanje okolja. Malokdo se zaveda negativnih posledic s strani živinoreje, zato smo se odločili to temo podrobneje raziskati in analizirati kolikšen je dejanski negativni učinek živinoreje na okolje. Tekom raziskovanja smo poskušali poiskati glavne vzroke in posledice, ki nastanejo v procesu pridelave krme za živali, ki so namenjene za človeško prehrano, vzreje teh živali in samega uživanja mesa in mlečnih izdelkov. Poseben poudarek smo namenili onesnaževanju zraka, porabi in onesnaževanju voda, krčenju deževnih gozdov in pesticidom, ki so uporabljeni v procesu kmetovanja. V diplomskem delu smo uporabili tri metode raziskovanja. Deskriptivno oziroma opisno metodo smo uporabili za opisovanje problema živinoreje, kot največjega onesnaževalca našega planeta. S to metodo smo pridobivali informacije in odgovore na vprašanja, ki smo si jih postavili za diplomsko nalogo. Metodo raziskovanja smo uporabili kot intervju. Pri naravovarstveni organizaciji smo poskušal izvedeti zakaj se kljub vsem predstavitvam glede onesnaževanja okolja, člani teh organizacij premalo posvečajo problemu živinoreje in kakšen je njihov vidik na temu področju. Analizo sekundarnih virov smo uporabili zaradi teoretične narave diplomske naloge. Ti slonijo na že pridobljenih informacijah iz primarnih virov. Tako smo lahko dostopali do različnih statističnih podatkov in ostalih podatkov iz člankov ter drugih virov za raziskovanje te teme. Da bi ohranili naše okolje čisto, ne bo dovolj, da upoštevamo samo navodila s strani naravovarstvenih organizacij. Za dosego tega cilja bomo morali popolnoma spremeniti prehranjevalne navade, ki jih poznamo danes.
Ključne besede: diplomske naloge, živinoreja, onesnaževanje, kmetijstvo, poraba vode, krčenje deževnih gozdov, pesticidi
Objavljeno: 19.03.2020; Ogledov: 499; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
Ekološka kriminaliteta v občini Ig
Pia Andrašec, 2019, diplomsko delo

Opis: Vsebina diplomske naloge temelji na problematiki ekološke kriminalitete v občini Ig, dotika se področij divjih odlagališč, reke Iške in gozdov. Ekološko kriminaliteto, kot sam pojem, ljudje običajno enačijo z onesnaževanjem ozračja, kot je ozon in ozonski plašč, malo manj pozornosti pa se namenja gozdovom, rekam, rastlinam in ostalim živalskim vrstam. Pri raziskovanju naše problematike smo uporabili različne metode preučevanja. Glede na naše ugotovitve in dobljene podatke lahko rečemo, da v občini Ig ni prisotna ekološka kriminaliteta v taki meri, da bi to bilo zaskrbljujoče. Radi bi izpostavili, kako je vsako leto manj zaznanih odlagališč, struga reke je očiščena, požigi gozdov ali pa odtujitve lesa niso prisotni. Občani so dobro osveščeni glede ločevanja odpadkov in skrbijo za čisto okolje. Skozi leta je občina Ig veliko delala na komunikaciji s prebivalci tako, da je to tudi en velik pokazatelj, kako so se stvari izboljšale. Tudi sam župan nam je povedal, da je ob nastopu mandata bilo veliko huje (odlagališča, gramozne jame, odpadni materiali po gozdovih, jarkih ipd.). Zdaj je to skoraj sanirano in jih ni zaznati. Z vključevanjem ljudi in tudi ostalih služb, zadolženih za tovrstna področja (predvsem inšpekcijske službe in občinsko redarstvo), se bodo stvari tudi nadgradile. Menimo, da bo v nekaj letih vse manj govora o onesnaževanju in nepravilnem ravnanju z naravo, saj glede na našo raziskavo in pridobljene podatke, se skozi leta zmanjšuje tovrstna problematika na območju občine Ig. Omeniti še želimo, da občina sodeluje z različnimi službami, kot so DOPS (Društvo za opazovanje ptic Slovenije, Life (Program na območju krajinskega parka), sicer niso pogodbeno povezani s kakšno drugo nevladno organizacijo. Sreča je, da občina Ig ni tranzitna in je, bolj kot ne rečni rokav, in ni toliko težav, kar se tiče hudih kršitev glede okolja.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, podnebne spremembe, divja odlagališča, onesnaževanje rek, onesnaževanje gozdov, Občina Ig
Objavljeno: 19.03.2020; Ogledov: 371; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici