| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Odstranjevanje sledov organskih onesnaževal iz modelnih odpadnih vod z uporabo osmoznega procesa
Tjaša Goltnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili tekom odstranjevanja sledov organskih onesnaževal iz modelnih odpadnih vod z uporabo osmoznega procesa. Pri tem smo uporabili votlo-vlaknaste biomimetične akvaporinske FO membrane, ki imajo na notranji strani vlaken vstavljene molekule proteina akvaporina. Ugotavljali smo ali te membrane v celoti zadržijo različne farmacevtske učinkovine iz skupine farmacevtskih izdelkov in izdelkov za osebno nego, natančneje iz podskupine farmacevtskih učinkovin in sicer natrijev diklofenak, naproksen, karbamazepin, azitromicin in sulfametoksazol. Prav tako smo proces osmoze izvajali pri spremenjenih pogojih (pH, pretok črpalke, smer toka, različni volumni DS in FS, koncentracija in vrsta DS). Rezultati so pokazali, da je proces osmoze učinkovit za odstranjevanje zdravilnih učinkovin iz odpadne vode, na membrano in potek procesa pa ima največji vpliv sprememba pH in koncentracija DS.
Ključne besede: proces osmoze, akvaporinske biomimetične membrane, votlo-vlaknaste membrane, organska onesnaževala v sledovih, odpadne vode, osmotski tlak
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 271; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

2.
Rangiranje tveganj kemičnih dejavnikov tveganja v prehrani otrok
Tamara Krevh, 2019, magistrsko delo

Opis: Kemijske spojine imajo pri človeku številne vplive na molekularne procese in lahko predstavljajo tveganje za zdravje, če njihov vnos presega varne meje. Ukrepi za obvladovanje tveganj so pomembno orodje za zagotavljanje varnosti hrane. Uporabljajo se lahko različni pristopi, namenjeni zmanjšanju izpostavljenosti potrošnikovim onesnaževalom v hrani. Namen magistrskega dela je rangiranje kemičnih substanc v hrani glede na njihovo tveganje za otroke. Podatke smo zbrali na podlagi poročil organizacije EFSA glede toksičnosti posameznih kemijskih substanc in njihovega vnosa s hrano pri otrocih na evropski ravni. Obdelali smo jih s pomočjo programskega orodja Risk Thermometer, ki upošteva parametre toksičnosti, ocenjenega vnosa in resnosti zdravstvenih posledic v primeru bolezni zaradi prevelike izpostavljenosti. Program izračuna faktorje SAMOE (angl. Severity Adjusted Margin of Exposure), ki smo jih grafično prikazali. Rangiranje kemijskih spojin s tem orodjem se razlikuje od rangiranja po tradicionalni metodi MOE (angl. Margin of Exposure), ki upošteva samo razmerje med vnosom in dovoljenim oziroma dopustnim dnevnim vnosom. Od substanc, vključenih v rangiranje, predstavljajo najvišje tveganje za otroke iAs, aflatoksini, akrilamid in MeHg, najnižje pa nitrofurani, BDE-ji in Cr(III). BPA z vnosom preko hrane ne predstavlja tveganja za zdravje otrok. Pričakovano so onesnaževala na lestvici rangirana kot bolj tvegana v primerjavi z aditivi.
Ključne besede: onesnaževala / aditivi / tveganje / Risk Thermometer / rangiranje tveganj
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 469; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (783,64 KB)

3.
Spremljanje vsebnosti polikloriranih bifenolov v živilih z oceno vnosa
Katarina Pučko, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Poliklorirani bifenili (PCB) spadajo v skupino sintetičnih organoklornih spojin, ki se akumulirajo v okolju. Že desetletja je znano, da poliklorirani bifenili (PCB) preko onesnaženega okolja prehajajo v človeško prehranjevalno verigo. Kopičijo se v maščobnem tkivu in odvisno od količin ter časa izpostavljenosti povzročajo različne zdravstvene zaplete. V magistrskem delu smo pregledali podatke o vsebnosti PCB v določenih živilih na osnovi monitoringa, ki ga je v letih 2012–2014 izvedla Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo ratslin. Analizirana so bila 103 različna živila, ki so jih testirali na prisotnost 18 različnih PCB in vsoto 6 indikatorskih PCB. V 98 % so bili odvzeti vzorci živalskega izvora, kjer se PCB tudi najpogosteje kopičijo. Z osnovno statistično analizo smo opisali porazdelitev vrednosti vsote 6 indikatorskih PCB v posameznih kategorijah živil in jih primerjali z mejnimi vrednostmi UREDBE KOMISIJE (ES) št. 1881/2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih. Ugotovili smo, da so bili vsi odvzeti vzorci pod najvišjo dovoljeno mejno vrednostjo. Vnos PCB s hrano smo ocenili na podlagi enostavnega točkovnega modela za vnos kemikalij in za to uporabili povprečne vrednosti vsote šestih indikatorskih PCB v posamezni kategoriji živil ter zaužite količine te kategorije živil pri prebivalcih Slovenije. Za oceno zaužitih količin živil smo uporabili podatke ankete o porabi živil v gospodinjstvih (APG) za leto 2012, ki smo jih pridobili od Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Glede na podatke APG smo izračunali, da največ PCB vnašamo v naš organizem z drugimi živalskimi maščobami in z uživanjem rib, najmanj pa z jetri. Najvišje izmerjena koncentracija iskanih PCB je bila najdena v ribah, najnižja pa v margarini in drugih rastlinskih maščobah.
Ključne besede: PCB, obstojna organska onesnaževala, okolje, vnos v organizem, prehranjevalna veriga
Objavljeno: 27.11.2017; Ogledov: 944; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

4.
Razširjanje onesnaževal po rekah
Laura Maleš, 2017, diplomsko delo

Opis: Reke in vodotoki so že od nekdaj človeku predstavljali najdostopnejši primarni vir tako za pitno vodo kot tudi za energijo in razvoj civilizacij. S tehnološkim napredkom smo reke začeli izkoriščati in jih uporabljati tako za transportne sisteme kot za pridobivanje energije. Pri tem smo pozabili na posledice ki se kažejo v onesnaževalcih, ki vstopajo v reko in se po njej razširjajo ter vplivajo na vodni in obrežni ekosistem. Glede na vrsto onesnažila in onesnaženja lahko ukrepamo in s pomočjo scenarijev ekološko katastrofo tudi preprečimo. Reka Drava je v Sloveniji ena izmed vodilnih glede na pridobivanje energije iz vode in uporabi za vsakdanje življenje, zato bi kakršnokoli onesnaženje na reko pustilo bistvene posledice. S pomočjo programa WASP in dostopnih podatkov je tako bilo izvedeno modeliranje kakovosti vode za reko Dravo na podlagi katerega sta se ustvarila dva scenarija. Koncentracija raztopljenega kisika pri merjenju kakovosti vode reke Drave se je tako v obeh scenarijih znižala. V odvisnosti od časa in razdalje na kateri smo meritve izvajali, lahko rečemo, da je reka Drava bila najbolj obremenjena na prvi točki merjenja pri Mariborskem otoku, kjer je bila koncentracija onesnaženja največja, in najmanj obremenjena na merilnem mestu pri Starem mostu v Mariboru , ki je od izvora onesnaženja oddaljeno približno 3,2 kilometra. Velik vpliv na koncentracijo raztopljenega kisika v reki je tako imela temperatura reke Drave, saj se z višanjem temperature koncentracija raztopljenega kisika niža, kar je bilo razvidno tudi iz rezultatov.
Ključne besede: Reka Drava, reka, onesnaženje reke, onesnaževala v rekah, modeliranje razširjanja onesnaževal po rekah, razširjanje onesnaževal po rekah, WASP, kakovost vode.
Objavljeno: 28.08.2017; Ogledov: 915; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

5.
PRAVNO VARSTVO PRAVICE DO ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA Z VIDIKA DOKAZOVANJA VZROČNE ZVEZE MED ŠKODO NA ZDRAVJU LJUDI IN ONESNAŽENIM ZRAKOM KOT POSLEDICO NEDOVOLJENIH INDUSTRIJSKIH IMISIJ
Suzana Bekić, 2016, diplomsko delo

Opis: Omenjena pravica pripada človeku iz gospodarskih in socialnih razmerij, določenih z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS). Država skrb za zdravo življenjsko okolje uresničuje s sprejemanjem zakonskih in podzakonskih aktov, ki zagotavljajo spoštovanje osnovnih človekovih vrednot, poleg tega pa dopuščajo delovanje vseh družbenih področij. S takšno zakonodajo naj bi se zagotovilo preprečevanje bodočega obremenjevanja okolja, omejilo obstoječe obremenjevanje in odstranjevalo že nastalo škodo. Na tej osnovi ima posameznik, v okviru civilnopravnega varstva, pravico do povračila materialne in nematerialne škode ter hkrati tudi možnost izbire med štirimi zakonskimi podlagami prepovednega zahtevka. Vendar pa dejstvo, da sodne prakse, ki bi obravnavala tovrstno problematiko skorajda ni, nakazuje na neučinkovitost pravnega varstva. Eden izmed ključnih dejavnikov neučinkovitosti je zagotovo težja dokazljivost vzročne zveze med vzrokom in nastalo škodo v primerih okoljskih civilnopravnih deliktov, pri čemer pa je rešitev problema vzročne zveze ključnega pomena za uspešno procesiranje tovrstnih dejanj.
Ključne besede: Pravica do zdravega življenjskega okolja, obremenjevanje okolja, onesnaženost zraka, onesnaževala, imisije, civilnopravno varstvo, odškodninska odgovornost, vzročna zveza, škoda, odškodnina, čezmerno obremenjevanje, dokazovanje, okoljski civilnopravni delikt.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1076; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (821,29 KB)

6.
Tok vode in onesnaževal skozi nenasičeno sredino
Simon Hajnc, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo naredili simulacije toka padavinske vode in onesnaževala skozi nenasičeno cono vodonosnika na Apaškem polju s programom HYDRUS 1D. V ta namen smo pregledali obstoječo zakonodajo in navedli pomembne člene posamičnih uredb. Prav tako smo opisali teoretično dogajanje v nenasičeni coni, podrobneje obravnavali dušikov cikel v njej in fizikalni princip toka tekočine in transporta onesnaževala. Kot onesnaževalo smo v magistrski nalogi upoštevali razpadajoče gnojilo urea. Gnojilo urea razpade vse do nitrata, kateri je problematičen v vodonosniku na Apaškem polju. Izdelana je bila tudi validacija modela na primeru nitrifikacijske verige. Simulacije smo naredili za dva različna profila tal, in sicer za profil tal v Podgradu in profil tal v Segovcih ob Muri.
Ključne besede: HYDRUS 1D, simulacija toka vode in onesnaževala skozi nenasičeno cono, veriga razpada urea, nitrifikacija, nitrat v podzemni vodi, Apaško polje
Objavljeno: 02.09.2016; Ogledov: 1105; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

7.
ONESNAŽENOST ZRAKA Z DUŠIKOVIMI OKSIDI, OZONOM IN DELCI PM10 V MARIBORU, LJUBLJANI IN KOPRU MED LETOMA 2005 IN 2014
Uroš Rebernak, 2016, diplomsko delo

Opis: Kakovost zraka je pomemben kazalec stanja okolja in ima velik vpliv na zdravje in počutje ljudi, poleg tega pa vpliva tudi na ostale žive organizme. Z vidika onesnaženosti je v preteklosti največji problem predstavljal žveplov dioksid, po izvedenih ukrepih v termoelektrarnah in industriji ter uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla pa v Sloveniji težav z žveplovim dioksidom nimamo več. Sedaj je pri nas najbolj pereč problem onesnaženost zraka z ozonom in delci PM10. Diplomsko delo analizira letne in dnevne režime dušikovih oksidov, ozona in delcev PM10 v Mariboru, Ljubljani in Kopru med letoma 2005 in 2014, interpretira linearni trend koncentracij onesnaževal in analizira primere dnevnih režimov ekstremno visokih koncentracij onesnaževal.
Ključne besede: kakovost zraka, onesnaženost zraka, onesnaževala, dušikovi oksidi, ozon, delci PM10
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 1246; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (4,23 MB)

8.
ANALIZNE METODE ZA DOLOČANJE POLICIKLIČNIH AROMATSKIH OGLJIKOVODIKOV IN NJIHOV VPLIV NA OKOLJE
Urška Červek, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstavitev različnih analiznih metod za določanje policikličnih aromatskih ogljikovodikov, v različnih matricah. V okviru diplomske naloge smo želeli tudi ugotoviti, kakšen vpliv imajo organska onesnaževala okolja, v našem primeru policiklični aromatski ogljikovodiki, na človeka in okolje v katerem živimo. Za določitev policikličnih aromatskih ogljikovodikov smo uporabili metodo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti, s fluorescenčnim (FLD) detektorjem in detektorjem na niz fotodiod (DAD). Postopek priprave vzorca je bil ekstrakcija tekoče - tekoče in trdno - tekoče. Rezultate vsebnosti policikličnih aromatskih ogljikovodikov smo statistično ovrednotili z ozirom na zahteve validacijskega postopka. Rezultati analiz so pokazali, da so analizne metode uporabne za določanje policikličnih aromatskih ogljikovodikov, v vodah (med 2 ng/mL in 20 ng/mL), v kompostih in blatu (med 5 ng/mL in 30 ng/mL) ter v emisijah (med 1 µg/mL in 5 µg/mL). Dodatno smo ustreznost metod potrdili z izkoristki in medlaboratorijskimi primerjalnimi testi, saj so le-ti ponovljivi in znotraj predpisanih kriterijev.
Ključne besede: policiklični aromatski ogljikovodiki, tekočinska kromatografija visoke ločljivosti, FLD in DAD detektor, onesnaževala, okolje
Objavljeno: 27.02.2014; Ogledov: 1738; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

9.
Humani biomonitoring
Aleksander Tomaž, 2013, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo z pomočjo deskriptivne metode dela in metode analize primarnih in sekundarnih virov predstavili humani biomonitoring in njegovo izvajanje. Diplomsko delo zajema prestavitev biomarkerjev, zgodovino biomonitoringa ter zakonske osnove biomonitoringa. Opisali smo škodljive vplive iz okolja preko onesnaževal, katera so mesta izvora kemikalij in kaj so mejne toksične vrednosti. Predstavili smo tudi slovensko raziskavo v okviru humanega monitoringa. Opredelili smo namene raziskave, območje raziskovanja ter vrste preiskovanih snovi. V poglavju preiskovancev smo opisali tudi vključitvene ter izključitvene kriterije po katerih se določa nabor preiskovancev. Ugotovili smo, da je slovenska raziskava na področju humanega biomonitoringa še vedno v teku in bo predvidoma zaključena leta 2014.
Ključne besede: humani biomonitoring, biooznačevalci, težke kovine, organska onesnaževala, toksičnost, preiskave bioloških vzorcev.
Objavljeno: 22.10.2013; Ogledov: 1760; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (666,62 KB)

10.
RAZVOJ POENOSTAVLJENE METODOLOGIJE ZA NADZOR EMISIJ CESTNEGA PROMETA V URBANEM OKOLJU
Suzana Prajnc, 2013, magistrsko delo

Opis: Za urbana območja so zaradi velikega števila prebivalcev in ekonomskega razvoja značilni veliki pritiski na okolje. V preteklosti so bili ti posledica delovanja industrijskih obratov in individualnih kurišč, zdaj pa so v veliki meri rezultat povečevanja cestnega prometa. Dobro poznavanje razmer na področju onesnaženosti zraka, ki ga povzroča promet v mestu, je temeljni pogoj za izdelavo učinkovitih programov varstva okolja in načrtovanje ukrepov za zmanjšanje prekomernih koncentracij onesnaževal v zraku. Emisije onesnaževal iz cestnega prometa je težko izmeriti, zato jih računamo na podlagi prometnih podatkov in specifičnih emisijskih faktorjev za posamezne kategorije vozil. Metodologije, ki se uporabljajo za nadzor emisij iz prometa, se med seboj razlikujejo glede na vhodne podatke, emisijske faktorje in način izračuna emisij. Z uporabo metodologije COPERT IV, ki je predpisana za poročanje o nacionalnih emisijah v okviru Evropske okoljske agencije, je pa zaradi teže dostopnih vhodnih podatkov in zahtevnosti uporabe manj primerna za poročanje na ravni občin, smo določili emisije za mesti Maribor in Celje. Na podlagi rezultatov metodologije COPERT in podatkov iz literature smo razvili poenostavljeno metodologijo, ki zahteva manj vhodnih podatkov, je preprosta za uporabo in hkrati učinkovita. Primerjava rezultatov poenostavljene metodologije z izračuni metodologije COPERT IV je pokazala, da je poenostavljena metodologija primerna za oceno skupnih emisij onesnaževal CO, NOx in PM10 iz cestnega prometa za celotno mesto Maribor in manjša mestna območja, primerna je tudi za oceno emisij CO, NOx in PM10 iz cestnega prometa po kategorijah vozil za mestna območja s številom registriranih vozil nad 20.000 ter za oceno skupnih emisij CO, NOx in PM10 iz cestnega prometa za manjša slovenska mesta. Zaradi pričakovanih sprememb strukture vozil v mestih bi bilo treba poenostavljeno metodologijo preveriti in nadgraditi vsaka tri leta
Ključne besede: EMISIJE, ONESNAŽEVALA, CESTNI PROMET, URBANO OKOLJE, COPERT IV
Objavljeno: 20.03.2013; Ogledov: 1993; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (4,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici