Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Svetovni problem, s katerim se srečujejo vse države, je onesnaževanje celotnega planeta. Ne glede na to, kje onesnaženost izvira, se lahko razširi na oddaljene kraje, kjer ne živi nihče. Posamezniki, podjetja in države s svojimi aktivnostmi in delovanjem povzročajo onesnaženost planeta, posledice pa so za vsa živa bitja katastrofalne, saj izumirajo številne živalske vrste in uničuje se okolje, v katerem živimo. Ključnega pomena je, da se vsak posameznik zaveda problematike onesnaženosti okolja, saj smo ljudje tisti, ki tekom življenja onesnažujemo okolje. Če se bomo zavedali resnosti problema, bomo posledično v svoje vsakodnevne aktivnosti vključili načine, ki bodo zmanjševali onesnaženost planeta. S takšnim razmišljanjem bo tudi računovodja na delovnem mestu pripomogel k večjemu varovanju okolja, zmanjšanju onesnaženosti in povečevanju trajnostnega razvoja (Nathanson, 2020). Države z zakonodajo, širša javnost in ostali zunanji deležniki vse bolj pritiskajo na podjetja, da delujejo trajnostno in da razkrivajo informacije, povezane z vplivom podjetja na okolje. Posledično vedno več podjetij usmerja pozornost v svoja letna poročila, v katera vključujejo vedno več nefinančnih informacij (Cullen, 2019). V magistrski nalogi smo preučevali tematiko okoljskega računovodstva, pomen okoljskih informacij ter razkrivanja tovrstnih informacij za potrebe zunanjih deležnikov. Cilj magistrske naloge je raziskati odnos računovodij do razkrivanja okoljskih informacij, saj pozitiven odnos, ki je lahko posledica večje ozaveščenosti posameznika, pripomore k temu, da so informacije, ki so pripravljene za potrebe poslovodstva ter razkritja širši javnosti in ostalim zunanjim deležnikom, v poročilih še bolj točne, zanesljive in resnične (Jaggi & Zhao, 1996). Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da je odnos računovodij do razkrivanja okoljskih informacij na območju Štajerske pozitiven, vendar bi bila lahko njihova podpora bistveno večja. Glede na raziskane kriterije računovodje najmanj podpirajo povezavo svojega dela z okoljskimi informacijami, medtem ko najbolj podpirajo spremembe v zakonodaji, ki bi določala obsežnejše razkritje okoljskih informacij podjetij. S pridobljenimi ugotovitvami lahko potrdimo, da je odnos računovodij do razkrivanja okoljskih informacij pozitiven.
Ključne besede: onesnaženost okolja, trajnostno poročanje, trajnostno in okoljsko računovodstvo, odnos računovodij do razkritja okoljskih informacij.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2021; Ogledov: 1288; Prenosov: 188
Celotno besedilo (4,65 MB)

Opis: Pravo varstva okolja se kot mlajša pravna panoga razvija šele od začetka 70. let, ko je začela naraščati zavest o škodljivih okoljskih posledicah vse večjega tehnološkega in industrijskega razvoja. Ker imisije zaradi svoje razpršenosti ne poznajo državnih meja, so predmet pravne ureditve številnih mednarodnih in regionalnih dokumentov, podrobneje pa pravno varstvo določajo na njih temelječi nacionalni pravni redi. Na pravno ureditev varstva okolja v Republiki Sloveniji bistveno vplivajo določbe prava EU, ki daje varstvu okolja vse večji pomen in ga skuša s sprejemanjem direktiv približati v vseh državah članicah. Okolje je kot kompleksi pravni pojav varovano tako na področju javnega kot tudi civilnega prava, ki se medsebojno dopolnjujeta in tvorita celovito pravno varstvo. S civilnim pravom se varujejo pravice in interesi posameznikov, prizadetih zaradi nedopustnega onesnaževanja. Slovensko pravo v ta namen ne določa specialne pravne ureditve, ampak se uporabijo splošna pravila stvarnega in obligacijskega prava. V primeru nedopustnih imisij je možno vložiti prepovedne zahtevke po štirih različnih pravnih podlagah, ki se izberejo glede na lažjo dokazljivost v konkretnem primeru. Če hkrati ali neodvisno od prepovednega zahtevka oškodovancu nastane katera izmed pravno priznanih oblik premoženjske ali nepremoženjske škode, je mogoče zahtevati tudi njeno povračilo po splošnih pravilih odškodninskega prava. Posebnosti glede odškodnine pa so določene za primere škode, ki izvira iz opravljanja splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni upravni organ. Kljub vse večjim težavam in posledicam, ki jih povzroča onesnažen zrak, pa je sodna praksa s tega področja skromna. Zavest o pomenu čistega okolja in nevarnih posledic onesnaževanja očitno še ni tako visoka, da bi se pogosteje preventivno odločali za prepovedne zahtevke, katerih predpostavke je lažje dokazati. Na onesnaženje se pogosto odzovemo šele po nastanku škode, pri čemer pa je zaradi razpršenosti imisij in zapoznelih posledic predpostavke odškodninske odgovornosti, še zlasti vzročno zvezo, izredno težko dokazati. Poleg tega je odškodnina za škodo, ki nastane posamezniku, pogosto celo nižja od stroškov dolgotrajnega dokazovanja z izvedenci v pravdnem postopku, kar posameznike dodatno odvrača od uveljavljanja svojih pravic. Seštevek več manjših škod pri različnih posameznikih, ki ostanejo nepovrnjene, pa pomeni veliko in nedopustno korist onesnaževalca, ki s svojo dejavnostjo nadalje škoduje tako posameznikom kot tudi okolju samemu. Pogostejše uveljavljanje tudi sicer manjših zahtevkov bi imelo bistveno preventivno vlogo. V ta namen se v slovenski in primerljivih pravnih teorijah, zakonodajah in sodni praksi skuša najti primerne rešitve in postopke, ki bi olajšali težavno dokazovanje prizadetih posameznikov, zlasti z možnostjo kolektivnega uveljavljanja odškodninskih zahtevkov.
Ključne besede: Varstvo okolja, civilnopravno varstvo, pravica do zdravega življenjskega okolja, imisije, onesnaženost zraka, prepovedni zahtevek, odškodnina.
Objavljeno v DKUM: 28.05.2018; Ogledov: 1697; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Omenjena pravica pripada človeku iz gospodarskih in socialnih razmerij, določenih z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS). Država skrb za zdravo življenjsko okolje uresničuje s sprejemanjem zakonskih in podzakonskih aktov, ki zagotavljajo spoštovanje osnovnih človekovih vrednot, poleg tega pa dopuščajo delovanje vseh družbenih področij. S takšno zakonodajo naj bi se zagotovilo preprečevanje bodočega obremenjevanja okolja, omejilo obstoječe obremenjevanje in odstranjevalo že nastalo škodo. Na tej osnovi ima posameznik, v okviru civilnopravnega varstva, pravico do povračila materialne in nematerialne škode ter hkrati tudi možnost izbire med štirimi zakonskimi podlagami prepovednega zahtevka. Vendar pa dejstvo, da sodne prakse, ki bi obravnavala tovrstno problematiko skorajda ni, nakazuje na neučinkovitost pravnega varstva. Eden izmed ključnih dejavnikov neučinkovitosti je zagotovo težja dokazljivost vzročne zveze med vzrokom in nastalo škodo v primerih okoljskih civilnopravnih deliktov, pri čemer pa je rešitev problema vzročne zveze ključnega pomena za uspešno procesiranje tovrstnih dejanj.
Ključne besede: Pravica do zdravega življenjskega okolja, obremenjevanje okolja, onesnaženost zraka, onesnaževala, imisije, civilnopravno varstvo, odškodninska odgovornost, vzročna zveza, škoda, odškodnina, čezmerno obremenjevanje, dokazovanje, okoljski civilnopravni delikt.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1782; Prenosov: 151
Celotno besedilo (821,29 KB)

Opis: Dejavniki, ki ogrožajo človekovo zdravje, na počutje oziroma kvaliteto življenja vplivajo tako neposredno kot posredno. Poleg neposredne nevarnosti bolezni in ostalih zdravstvenih težav se posreden vpliv odraža prek strahu pred izpostavljenostjo nevarnostim. Občutki ogroženosti dobro nakazujejo strah pred nevarnostmi, tudi pred škodljivimi vplivi onesnaženja okolja. Okolje je še posebej obremenjeno v bližini industrijskih obratov, kar se odraža v občutkih ogroženosti bližnjih prebivalcev. Zdravju škodljivo je tudi radioaktivno sevanje, prisotno v odpadkih pri izkopavanju uranove rude, kar lahko poleg onesnaževanja okolja zaradi odpadkov samih še dodatno povečuje občutke ogroženosti. Opravili smo primerjalno analizo občutkov ogroženosti med občino Gorenja vas – Poljane in občino Pesnica s poudarkom na povezavi med občutki ogroženosti in onesnaževanjem okolja tako zaradi naravnih dejavnikov kot tudi zaradi kmetijskih in industrijskih dejavnikov ter nenazadnje zaradi radioaktivnih odpadkov. Prva občina je bila izbrana, ker je v njej neobratujoč rudnik urana z rudarsko in hidrometalurško jalovino, ki sta še vedno nekoliko radioaktivni. Občina Pesnica tako izrazitega onesnaževalca okolja nima. Rezultati primerjalne analize kažejo, da so prebivalci občine Pesnica bolj zaskrbljeni zaradi onesnaženja okolja, saj se zaradi dejavnikov uničevanja okolja počutijo bolj ogrožene. Pričakovano pa občani občine Gorenja vas – Poljane izražajo povečan strah pred vplivom radioaktivnih odpadkov na onesnaženost okolja. Ugotovili smo tudi nekaj vzrokov, zaradi katerih v občini Pesnica prevladuje večja stopnja občutkov ogroženosti zaradi onesnaževanja okolja, kljub temu da izraziti dejavniki uničevanja okolja niso prisotni.
Ključne besede: onesnaženost okolja, ogrožanje okolja, varnost, ogroženost, prebivalci, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 09.08.2016; Ogledov: 1589; Prenosov: 222
Celotno besedilo (1,31 MB)

Opis: Ljudje se vedno bolj zavedamo, da promet povzroča vrsto negativnih vplivov, na onesnaženost atmosfere, voda, prsti ter na zdravje ljudi, živali in rastlinskega sveta. V izhodišču diplomske naloge je obravnava klasičnih osebnih vozil, ki so zaradi svoje množičnosti in škodljivih izpušnih plinov, eden izmed največjih onesnaževalcev okolja. V nadaljevanju diplomske naloge je poudarek na hibridnih osebnih vozilih, ki spadajo med tako imenovana ekološka vozila, ki se v svetu vedno bolj uveljavljajo ter tako prispevajo k zmanjševanju škodljivih posledic prometa na okolje. Opisan je razvoj in delovanje klasičnih osebnih vozil in hibridnih osebnih vozil ter razširjenost hibridnih vozil na ameriškem, japonskem, evropskem in slovenskem tržišču. Navedeni so napori, s katerimi si prizadevajo povečati povpraševanje po hibridnih vozilih. Del diplomske naloge pa obravnava primerjavo klasičnih in hibridnih osebnih vozil na okolje.
Ključne besede: klasična vozila, hibridna vozila, električni motor, motor z notranjim izgorevanjem, onesnaženost okolja
Objavljeno v DKUM: 21.10.2013; Ogledov: 1816; Prenosov: 380
Celotno besedilo (1,27 MB)