| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Določanje težkih kovin z metodo ICP-MS v vzorcih najbolj prodajanih prehranskih dodatkov v času epidemije Covid-19 in ocena kontaminacije : magistrsko delo
Vanja Jakovljević, 2023, magistrsko delo

Opis: Uporaba prehranskih dodatkov je v zadnjih desetletjih po vsem svetu v porastu. Še posebej v času pandemije Covid-19 so prehranski dodatki postali izjemno pogost del vsakodnevne prehrane ljudi. S trendom naraščajoče uporabe in zaradi težav z regulacijo, nadzorom, kakovostjo ter učinkovitostjo prehranskih dodatkov se je pojavila potreba po analizi in ugotavljanju, ali prehranski dodatki morda vsebujejo nedovoljene količine zdravju škodljivih spojin, vključno s težkimi kovinami. V magistrskem delu smo analizirali vsebnost kovin v 17 komercialno dostopnih vzorcih prehranskih dodatkov. Vse vzorce prehranskih dodatkov smo razvrstili v 6 skupin - dodatki na osnovi: 1) vitaminov/mineralov; 2) izvlečkov rastlin; 3) zeolitov; 4) alg; 5) gob in 6) omega-3 maščobnih kislin. Koncentracije 13 kovin (Ag, As, Ca, Cd, Cr, Cu, Fe, K, Mg, Mn, Na, Pb, Zn) smo določili z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS). V določenih vzorcih smo tudi merili vsebnost živega srebra z atomsko absorpcijsko spektrometrijo s toplotno razgradnjo in amalgamacijo (TDA-AAS). Določili smo, da je en vzorec vseboval svinec nad mejno vrednostjo (izmerjena presežena vrednost je bila v vzorcu prehranskega dodatka na osnovi zeolita in je znašala 11,7 mg/kg). Rezultati za vsebnost ostalih kovin so bili v skladu z vrednostmi, predpisanimi z nacionalno in tujo zakonodajo, ali predpisanimi s strani različnih institucij. Z magistrsko nalogo smo poudarili pomembnost preverjanja kakovosti prehranskih dodatkov, najprej zaradi zagotavljanja njihove neonesnaženosti, nato pa tudi zaradi preprečitve zavajajočih trditev o prehranskih dodatkih in zaščite potrošnikov.
Ključne besede: prehranski dodatki, Covid-19, težke kovine, esencialne kovine, onesnaženost, ICP-MS, TDA-AAS
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 490; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (5,60 MB)

2.
Okoljska degradacija kot posledica rudarjenja v Zasavju : magistrsko delo
Dejan Rašković, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo analizirali in predstavili razvoj dogajanja v zasavski regiji po odločitvi, da se gre v likvidacijo družbe RTH in hkrati v zaključitev dejavnosti rudarjenja, ki je predstavljala del zasavske tradicije okoli 250 let. Rudarjenje je dolgo časa predstavljalo temelj ekonomskega, sociološkega, kulturološkega in vsakega drugega razvoja Zasavja. Država je po odločitvi o zaprtju rudnika sprejela Zakon o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje - Hrastnik in postopnem prestrukturiranju regije. Navedeni zakon je bil sprejet z namenom, da bi stanje okolja po rudarjenju v največji možni meri povrnili v prvotno stanje, obenem pa je država želela preprečiti tudi ekonomski zlom Zasavske regije in potencialno težko socialno situacijo. Sama magistrska naloga je v veliki meri vezana na preučevanje uspešnosti implementacije navedenega zakona v praksi, saj so od navedenega procesa bili v največji meri odvisni tudi nadaljnji ekonomski razvoj, naravovarstvena dejavnosti in kakovost samega življenja v Zasavski regiji po obdobju rudarjenja. Skozi naše preučevanje navedenega področja smo poskušali ugotoviti, v kolikšni meri je rudarska dejavnost trajno degradirala okolje. Zanimala sta nas uspešnost samega procesa zapiranja rudnika ter v kolikšni meri je bilo uspešno izvedeno razvojno prestrukturiranje zasavske regije. Ko govorimo o sanaciji degradiranega okolja kot tudi o prestrukturiranju regije, menimo, da ta dva procesa še nista popolnoma zaključena. Po našem mnenju država po odločitvi o likvidaciji družbe RTH ni imela pravega odgovora za reševanje problemov, ki so nastali z odločitvijo o zaključku rudarske dejavnosti. Rešitve, ki so bile predlagane v Zakonu o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje - Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije, so bile nezadostne za reševanje prihajajočih problemov v regiji, obenem pa so bila nezadostna tudi sredstva, ki so bila namenjena za njihovo uveljavitev v praksi. Da so naše ugotovitve pravilne, nakazujejo številni ekonomski in demografski podatki, ki smo jih skozi magistrsko nalogo tudi prikazali in podrobneje preučili. Po zaključku magistrske naloge smo dobili vtis, da je Zasavje v obdobju rudarjenja dalo veliko žrtev za celotno državo, vendar ne moremo reči, da se je enako zgodilo tudi v obratni smeri po končanju rudniške dejavnosti.
Ključne besede: okoljska degradacija, rudarjenje, prestrukturiranje, sanacija, onesnaženost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 444; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (737,50 KB)

3.
Analiza onesnaženosti zraka na območju Slovenije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Tim Tetičkovič, 2022, diplomsko delo

Opis: Kakovost zraka pomembno vpliva na kvaliteto našega življenja, kar se dosega z nadziranjem prisotnih onesnažil v ozračju. Ustreznost kvalitete zraka nadzoruje Javna agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki vsakodnevno objavlja podatke o vsebnosti onesnažil v ozračju. Cilj diplomske naloge je bil na podlagi javno dostopnih podatkov opraviti analizo onesnaženosti zraka pri nas. Izbrali smo področja, ki se razlikujejo po reliefu, vremenskih razmerah in poseljenosti, saj smo želeli ugotoviti, kakšni so vzroki za prisotnost različnih onesnažil v ozračju. V delu smo analizirali naslednja onesnažila: SO2, NO2/NOx in prašne delce PM10 ter PM2,5 na posameznih merilnih mestih v obdobju od 2010 do 2020. V diplomski nalogi smo ugotovili, da sta meteorologija in reliefna razgibanost tesno povezani s koncentracijo onesnažil v ozračju. Z analizo vpliva temperature in relativne vlažnosti na kakovost zraka smo ugotovili, da visoka temperatura in nizka relativna vlažnost prispevata k čistejšemu ozračju. Prav tako se onesnaženost spreminja tekom leta in se v zimskem letnem času poveča, v poletnem pa zniža. Temeljni problem onesnaženosti zraka predstavljajo delci PM10, ki postavljajo človeško zdravje v nevarnost. Na prometnih vpadnicah glavni vir onesnaženosti predstavljajo NO2/NOx, v okolici termoelektrarn, industrijskih obratov in malih kurišč pa SO2.
Ključne besede: zrak, onesnaženost, kvaliteta, PM10, PM2, 5, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 19.07.2022; Ogledov: 795; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

4.
Odnos računovodij do razkrivanju okoljskih informacij
Maja Brandšteter, 2021, magistrsko delo

Opis: Svetovni problem, s katerim se srečujejo vse države, je onesnaževanje celotnega planeta. Ne glede na to, kje onesnaženost izvira, se lahko razširi na oddaljene kraje, kjer ne živi nihče. Posamezniki, podjetja in države s svojimi aktivnostmi in delovanjem povzročajo onesnaženost planeta, posledice pa so za vsa živa bitja katastrofalne, saj izumirajo številne živalske vrste in uničuje se okolje, v katerem živimo. Ključnega pomena je, da se vsak posameznik zaveda problematike onesnaženosti okolja, saj smo ljudje tisti, ki tekom življenja onesnažujemo okolje. Če se bomo zavedali resnosti problema, bomo posledično v svoje vsakodnevne aktivnosti vključili načine, ki bodo zmanjševali onesnaženost planeta. S takšnim razmišljanjem bo tudi računovodja na delovnem mestu pripomogel k večjemu varovanju okolja, zmanjšanju onesnaženosti in povečevanju trajnostnega razvoja (Nathanson, 2020). Države z zakonodajo, širša javnost in ostali zunanji deležniki vse bolj pritiskajo na podjetja, da delujejo trajnostno in da razkrivajo informacije, povezane z vplivom podjetja na okolje. Posledično vedno več podjetij usmerja pozornost v svoja letna poročila, v katera vključujejo vedno več nefinančnih informacij (Cullen, 2019). V magistrski nalogi smo preučevali tematiko okoljskega računovodstva, pomen okoljskih informacij ter razkrivanja tovrstnih informacij za potrebe zunanjih deležnikov. Cilj magistrske naloge je raziskati odnos računovodij do razkrivanja okoljskih informacij, saj pozitiven odnos, ki je lahko posledica večje ozaveščenosti posameznika, pripomore k temu, da so informacije, ki so pripravljene za potrebe poslovodstva ter razkritja širši javnosti in ostalim zunanjim deležnikom, v poročilih še bolj točne, zanesljive in resnične (Jaggi & Zhao, 1996). Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da je odnos računovodij do razkrivanja okoljskih informacij na območju Štajerske pozitiven, vendar bi bila lahko njihova podpora bistveno večja. Glede na raziskane kriterije računovodje najmanj podpirajo povezavo svojega dela z okoljskimi informacijami, medtem ko najbolj podpirajo spremembe v zakonodaji, ki bi določala obsežnejše razkritje okoljskih informacij podjetij. S pridobljenimi ugotovitvami lahko potrdimo, da je odnos računovodij do razkrivanja okoljskih informacij pozitiven.
Ključne besede: onesnaženost okolja, trajnostno poročanje, trajnostno in okoljsko računovodstvo, odnos računovodij do razkritja okoljskih informacij.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2021; Ogledov: 1220; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (4,65 MB)

5.
Psihološki učinki onesnaženega okolja
Igor Areh, Peter Umek, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Življenje v onesnaženem okolju ima vrsto negativnih učinkov na duševno zdravje. Kljub temu, da je ta problematika dobro raziskana, je pogosto prezrta, saj posvečamo več pozornosti negativnim posledicam, ki jih imajo strupene oz. okolju škodljive snovi na telesno zdravje. V prispevku so predstavljene duševne posledice bivanja v onesnaženem okolju. Metode: Zbran in pregledan je del ključnih člankov in knjig s področja okoljske psihologije, ki so bile napisane v zadnjih 40 letih. Gre za študijo o vplivih onesnaženja na človekovo vedenje, čustvovanje, motivacijo, mišljenje, odločanje ter splošno počutje. Ugotovitve: Stik ali izpostavljenost strupenim snovem sproži pojav različnih duševnih simptomov. Najpogosteje se pojavijo strah, anksioznost, depresivnost, občutki nemoči, negotovost, osebna ali spoznavna neučinkovitost, izogibanje gibanju v naravi, nestrpnost, agresivnost in nezaupanje do uradnih inštitucij. Pojavljajo se tudi nekateri drugi simptomi, ki jih pri daljšem bivanju v onesnaženem okolju izzove kronični stres, pri krajši, a intenzivni izpostavljenosti pa akutni stres. Stres zaradi bivanja v onesnaženem okolju povzroča tudi slabljenje imunskega sistema, zaradi česar so ljudje še bolj zdravstveno in psihološko ogroženi, kot bi bili, če bi upoštevali zgolj vpliv strupenih snovi. Omejitve raziskave: Omejen pregled raziskav o psihičnih učinkih onesnaženja ne dovoljuje posploševanja. Gre za pilotsko študijo, ki je priprava za izvedbo raziskave v Sloveniji. Praktična uporabnost: V prispevku so zbrana glavna spoznanja o psihičnih posledicah bivanja v onesnaženem okolju. Ugotovitve so koristne za načrtovanje preventivnih in kurativnih ukrepov, bodisi z vidika psihološke pomoči prizadetim osebam, bodisi z vidika države pri načrtovanju in gradnji novih odlagališč odpadkov. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja strnjeno predstavitev raziskovalnih spoznanj, ki bo uporabljena pri postavitvi hipotez in interpretaciji raziskovalnih ugotovitev v raziskavi, ki je v pripravi.
Ključne besede: onesnaženost okolja, strupeni odpadki, odlagališča odpadkov, okolje, duševne posledice, stres
Objavljeno v DKUM: 12.05.2020; Ogledov: 1286; Prenosov: 78
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Odstranjevanje težkih kovin iz kontaminirane zemlje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Tilen Peček, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bilo s pomočjo literature preučiti vrste postopkov odstranjevanja težkih kovin iz onesnažene zemlje in možnost njihove ponovne uporabe v kmetijstvu. Odločil sem se za postopek pranja sedimenta in blata, ki smo ga pridobili iz dveh čistilnih naprav. Z eksperimentom sem poskušal določiti najprimernejši čas pranja vzorca v kelatnem sredstvu, ki je bil v našem primeru EDTA. V teoretičnem delu so opisani najpogostejši vzroki kontaminacije in posledice degradacij tal s težkimi kovinami. Prav tako so povzete lastnosti naslednjih elementov: svinec, kadmij, cink, mangan, železo, nikelj, živo srebro, arzen, kositer. Predstavljenih pa je tudi vrsto različnih postopkov oz. načinov čiščenja prsti. Eksperimentalni del sem izvedel v laboratoriju, kjer sem na začetku pripravil načrt izvedbe eksperimenta, povezanega z določevanjem količin posameznih težkih kovin v vzorcu zemlje pred in po čiščenju z EDTA. Sledil je postopek priprave vzorca, vse od vzorčenja, mletja, sejanja in sušenja. Za analizo sem imel tri različne vzorce, in sicer: sediment Drave, blato iz industrije težkih odpadkov in mulj iz čistilne naprave. Nato sem začel s postopkom pranja, tako da sem na vzorce nalili ligand EDTA in pričel z mešanjem. Po končani metodi je sledila filtracija in sušenje očiščene zemlje. Izbral sem metodo razklopa z zlatotopko in s hitrimi testi dobili vednosti težkih kovin v zemljini. Elementi kroma, železa in cinka so imeli največje vrednosti koncentracij, ki pa se je skozi daljšanje časa pranja zmanjševala. Opazil sem tudi, da je najprimernejši čas pranja pri šestih urah.
Ključne besede: onesnaženost tal, težke kovine, postopek pranja, EDTA, razklop, degradacija
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 2301; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

7.
Civilnopravna odgovornost za imisije v zraku
Aleksandra Messner, 2018, magistrsko delo

Opis: Pravo varstva okolja se kot mlajša pravna panoga razvija šele od začetka 70. let, ko je začela naraščati zavest o škodljivih okoljskih posledicah vse večjega tehnološkega in industrijskega razvoja. Ker imisije zaradi svoje razpršenosti ne poznajo državnih meja, so predmet pravne ureditve številnih mednarodnih in regionalnih dokumentov, podrobneje pa pravno varstvo določajo na njih temelječi nacionalni pravni redi. Na pravno ureditev varstva okolja v Republiki Sloveniji bistveno vplivajo določbe prava EU, ki daje varstvu okolja vse večji pomen in ga skuša s sprejemanjem direktiv približati v vseh državah članicah. Okolje je kot kompleksi pravni pojav varovano tako na področju javnega kot tudi civilnega prava, ki se medsebojno dopolnjujeta in tvorita celovito pravno varstvo. S civilnim pravom se varujejo pravice in interesi posameznikov, prizadetih zaradi nedopustnega onesnaževanja. Slovensko pravo v ta namen ne določa specialne pravne ureditve, ampak se uporabijo splošna pravila stvarnega in obligacijskega prava. V primeru nedopustnih imisij je možno vložiti prepovedne zahtevke po štirih različnih pravnih podlagah, ki se izberejo glede na lažjo dokazljivost v konkretnem primeru. Če hkrati ali neodvisno od prepovednega zahtevka oškodovancu nastane katera izmed pravno priznanih oblik premoženjske ali nepremoženjske škode, je mogoče zahtevati tudi njeno povračilo po splošnih pravilih odškodninskega prava. Posebnosti glede odškodnine pa so določene za primere škode, ki izvira iz opravljanja splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni upravni organ. Kljub vse večjim težavam in posledicam, ki jih povzroča onesnažen zrak, pa je sodna praksa s tega področja skromna. Zavest o pomenu čistega okolja in nevarnih posledic onesnaževanja očitno še ni tako visoka, da bi se pogosteje preventivno odločali za prepovedne zahtevke, katerih predpostavke je lažje dokazati. Na onesnaženje se pogosto odzovemo šele po nastanku škode, pri čemer pa je zaradi razpršenosti imisij in zapoznelih posledic predpostavke odškodninske odgovornosti, še zlasti vzročno zvezo, izredno težko dokazati. Poleg tega je odškodnina za škodo, ki nastane posamezniku, pogosto celo nižja od stroškov dolgotrajnega dokazovanja z izvedenci v pravdnem postopku, kar posameznike dodatno odvrača od uveljavljanja svojih pravic. Seštevek več manjših škod pri različnih posameznikih, ki ostanejo nepovrnjene, pa pomeni veliko in nedopustno korist onesnaževalca, ki s svojo dejavnostjo nadalje škoduje tako posameznikom kot tudi okolju samemu. Pogostejše uveljavljanje tudi sicer manjših zahtevkov bi imelo bistveno preventivno vlogo. V ta namen se v slovenski in primerljivih pravnih teorijah, zakonodajah in sodni praksi skuša najti primerne rešitve in postopke, ki bi olajšali težavno dokazovanje prizadetih posameznikov, zlasti z možnostjo kolektivnega uveljavljanja odškodninskih zahtevkov.
Ključne besede: Varstvo okolja, civilnopravno varstvo, pravica do zdravega življenjskega okolja, imisije, onesnaženost zraka, prepovedni zahtevek, odškodnina.
Objavljeno v DKUM: 28.05.2018; Ogledov: 1620; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

8.
Onesnaženost zraka z delci PM$_{10}$ v Mariboru, Ljubljani in Kopru v obdobju 2005–2014
Uroš Rebernak, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Onesnaženost zraka ima velik vpliv na zdravje in počutje ljudi, poleg tega vpliva tudi na ostale žive organizme. V preteklosti je za najbolj problematično onesnaževalo veljal žveplov dioksid, po uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla ter izvedenih ukrepih v termoelektrarnah in industriji v Sloveniji težav z njim nimamo več. Sedaj je pri nas najbolj pereč problem onesnaženost zraka z ozonom in delci PM$_{10}$. Članek analizira letne in dnevne režime delcev PM$_{10}$ v Mariboru, Ljubljani in Kopru v obdobju 2005–2014, interpretira linearni trend koncentracij delcev PM$_{10}$, primerja povprečne vrednosti delcev PM$_{10}$na vseh treh merilnih mestih in analizira primera dnevnih režimov ekstremno visokih koncentracij delcev PM$_{10}$, ki sta ju povzročila ognjemeta in uporaba zasebne pirotehnike.
Ključne besede: kakovost zraka, onesnaženost zraka, delci PM10, Maribor, Ljubljana, Koper
Objavljeno v DKUM: 17.04.2018; Ogledov: 1863; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (655,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Svetlobna onesnaženost na območju Maribora
Igor Žiberna, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Svetlobna onesnaženost predstavlja novo obliko onesnaževanja okolja, ki je rezultat pretirane uporabe umetnih svetil ponoči. Svetlobno onesnaženje okolja je emisija svetlobe iz virov svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja in povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, ogroža naravno ravnotežje, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje in po nepotrebnem porablja električno energijo. V članku so predstavljeni rezultati meritev svetlobnega onesnaženja s Sky Quality Metrom na območju mesta Maribor. Predstavljeni so tudi rezultati analiz rož svetlobnega onesnaženja in porabljenih sredstev za javno razsvetljavo na območju Mestne občine Maribor.
Ključne besede: geografija naselij, mesta, varstvo okolja, svetlobna onesnaženost, Slovenija, Maribor
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1354; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Monitoring pesticidov v pitni vodi v obdobju 2005-2015 v Sloveniji
Natalija Bohinc, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Pesticidi so umetno pripravljene organske spojine, namenjene zatiranju plevelov, mrčesa, škodljivih organizmov ter povzročiteljev bolezni. Nepravilna raba pesticidov lahko povzroči onesnaženje pitne vode. Pesticidi so okolju in zdravju škodljivi, zato je spremljanje vsebnosti le-teh v pitni vodi zelo pomembno. Mejna vrednost posameznega pesticida v pitni vodi je 0,1 μg/L in vsote pesticidov 0,5 μg/L. Namen magistrskega dela je predstaviti vsebnost pesticidov v pitni vodi v Sloveniji v obdobju 2005–2015. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu magistrskega dela smo naredili pregled literature v različnih bazah podatkov. Pri empiričnem delu smo naredili analizo podatkov monitoringa pitne vode v obdobju 2005–2015 v Sloveniji in rezultate prikazali v obliki grafov in tabel. Rezultati: Pitna voda v Sloveniji je najbolj onesnažena s pesticidi na območju Murske Sobote, Maribora in Novega mesta. Najvišja izmerjena vrednost posameznega pesticida v izbranem časovnem obdobju v Sloveniji je znašala 3,2 μg/L, izmerjena je bila na merilnem mestu Murska Sobota v letu 2010, v istem letu je bila tudi izmerjena vsota pesticidov 3,4 μg/L na merilnem mestu Murska Sobota. Diskusija in zaključek: Pitna voda je onesnažena s pesticidi predvsem zaradi intenzivne kmetijske dejavnosti ter tako posledično največje uporabe fitofarmacevtskih sredstev, in sicer na območju severovzhodne Slovenije (Murska in Dravska kotlina). V prihodnje bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti predvsem izobraževanju in ozaveščanju uporabnikov glede pravilne uporabe pesticidov. Na področjih, kjer je pitna voda prekomerno onesnažena s pesticidi, bi bilo potrebno spodbujati ljudi k izvajanju biološkega kmetijstva in uporabe bioloških sredstev za zatiranje plevelov in škodljivcev.
Ključne besede: fitofarmacevtska sredstva, onesnaženost, mejne vrednosti, zdravje, okolje
Objavljeno v DKUM: 28.03.2018; Ogledov: 1977; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (953,36 KB)

Iskanje izvedeno v 1.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici