| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
DRUŽBENO EKONOMSKI VIDIKI DELOVANJA UPEPELJEVALNIC
Andrej Mernik, 2010, diplomsko delo

Opis: Upepeljevanje pokojnikov se lahko po tehniški plati primerja z nekaterimi drugimi procesi kot je sežig odpadkov, vendar moramo tudi zaradi pietetnih in zgodovinskih razlogov upepeljevanje obravnavati kot poseben proces. Eden od pomembnih vidikov delovanja upepeljevalnic je tudi okoljski, saj so upepeljevalnice potencialni onesnaževalec okolja, pri čemer so za okolje najnevarnejši živo srebro in dioksini/furani zaradi toksičnosti ter bioakumulacije v živih bitjih. Zaradi okoljskih in drugih razlogov prihaja do nasprotovanja javnosti za postavitev novih upepeljevalnic, kar se je zgodilo tudi v Sloveniji. S tehniškimi in drugimi ukrepi lahko emisije in druge vplive na okolje iz upepeljevalnic zelo znižamo, s tem pa postane upepeljevanje z okoljskega, tehniškega, ekonomskega, pietetnega in urbanističnega vidika najprimernejši način slovesa od pokojnikov.
Ključne besede: upepeljevanje, upepeljevalnica, Žale, Mirogoj, zgodovina upepeljevanja, število upepeljenih, tehniški razvoj, peč, hladilnica, procesor za pepel, emisije, živo srebro, dioksini/furani, žveplov dioksid, prašni delci, dušikovi oksidi, vonji, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, vodikov klorid, policiklični aromatski ogljikovodiki, amalgamske zobne zalivke, puljenje zob, filtri, onesnaženost okolja, zdravje ljudi, civilne iniciative
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 2346; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

4.
SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE NA OBMOČJU MURSKE RAVNINE TER ŠIRŠEM OBMOČJU GORIČKEGA
Barbara Sreš, 2010, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge je predstavljena problematika svetlobnega onesnaženja, ki ni prisotna le v Sloveniji, temveč se pojavlja po vsem svetu. Marsikdo izmed nas se ne zaveda, da uhajanje svetlobe iz umetnih virov (svetlobna onesnaženost) onesnažuje naravno okolje in prinaša številne negativne posledice, kar se kaže kot negativni vpliv na zdravje človeka, pri ostalih živih bitjih pa pušča posledice na njihovem naravnem vedenju. Ne smemo pa pozabiti, da množično osvetljevanje z umetnimi viri svetlobe poveča tudi porabo ter s tem posledično stroške plačila električne energije. Med ljudmi namreč še vedno prevladuje mišljenje, da večja osvetljenost naravnega okolja pomeni napredek in razvoj, vendar je takšno razmišljanje precej zmotno. Osvetlitev naravnega okolja je potrebna, vendar le, če je kakovostna. Glavna rešitev za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja so ekološke ali zasenčene svetilke, ki ne sevajo umetne svetlobe v nebo in so okolju ter ljudem prijaznejše.
Ključne besede: Svetlobna onesnaženost, zdravje ljudi, povečana poraba električne energije, ekološke ali zasenčene svetilke.
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 1925; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (14,18 MB)

5.
SVETLOBNO ONESNAŽENJE SAVINJSKE RAVNI
Monika Vačun, 2011, diplomsko delo

Opis: Popolna tema je neprijetna, zato si je človek od nekdaj želel ustvariti umetno svetlobo. Iznajdba žarnice sega šele v začetek dvajsetega stoletja, in od takrat naprej pa do danes smo presegli meje njene koristne uporabe. Svetloba se potrebuje in brez vsakršnega osvetljevanja bi bilo funkcioniranje družbe nemogoče. Vendar pa je zelo pomembno, da se z osvetljevanjem ne pretirava in da se osvetljuje Samo tam in takrat, kjer je to zares potrebno. Svetlobno onesnaževanje je velik okoljski problem. Neprimerna in pretirana osvetljenost povzroča težave Človeku, favni in flori. Z zamenjavo obstoječe nepravilne razsvetljave v Sloveniji z boljšo, ekološko razsvetljavo, bi osvetljevali navzdol, kjer se svetloba potrebuje in ne navzgor, kjer škoduje okolju. S tem bi se zmanjšal učinek tople grede, hkrati pa bi se prihranilo deset milijonov evrov letno. Proučevanje svetlobne onesnaženosti Savinjske ravni je podprto z obsežnim terenskim delom, ki je zajemalo meritve s Sky Quality Metrom, fotografiranje »All Sky« posnetkov ter glavnih virov svetlobnega onesnaževanja. Glavni viri svetlobnega onesnaževanja so neprimerna cestna in ulična razsvetljava, pretirano in napačno razsvetljene poslovne in upravne stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena in druge stanovanjske in nestanovanjske stavbe.
Ključne besede: svetlobna onesnaženost, sij neba, nezasenčene svetilke, delno zasenčene svetilke, popolnoma zasenčene svetilke, temno nebo, Savinjska ravan
Objavljeno: 29.03.2011; Ogledov: 1797; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

6.
SENZORSKI SISTEM ZA UGOTAVLJANJE ONESNAŽENOSTI ZRAKA
Damjan Hohnec, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje izdelavo senzorskega sistema za ugotavljanje onesnaženja zraka. Z nizkocenovnimi senzorji se merijo koncentracije naslednjih plinov: dušikovega oksida, dušikovega dioksida, žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, kisika in metana. Signali s senzorjev so obdelani z vezji za kondicioniranje signalov. Signali se zajemajo z analogno-digitalnim pretvornikom mikrokrmilnika. Podatki se prikazujejo na LCD-prikazovalniku in se pošiljajo na računalnik. Za zajem podatkov z računalnikom je program implementiran v programskem okolju Labview, ki koncentracije prikazuje na grafih. Opravljena je kalibracija senzorjev z referenčnimi testnimi plini na Elektroinštitutu Milana Vidmarja.
Ključne besede: plinski senzor, elektrokemijski senzor, onesnaženost zraka, merilni sistem, senzorski sistem, dušikov oksid, dušikov dioksid, žveplov dioksid, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, kisik, metan, mikrokrmilnik, Bascom, Labview
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 1729; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (5,54 MB)

7.
Onesnaženost okolja bivše tovarne dušika TDR Metalurgija d. d. v Občini Ruše - študija primera
Urban Viher, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo opisali razvoj metalurške dejavnosti od nastanka podjetja Tovarna dušika Ruše leta 1918 do danes. Pod drobnogled smo vzeli obratovanje odlagališča in izpolnjevanje zakonskih določil v obdobju od vložitve vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za odlagališče industrijskih odpadkov do danes. Pregledali in proučili smo dokumentacijo izpolnjevanja okoljevarstvenih zakonodajnih zahtev in ugotovili, da se monitoring podzemnih in izcednih vod ni izvajal. Posledice v naravi zaradi neizvajanja monitoringa smo opazili pri prelivanju izcednih vod iz bazena za izcedne vode v času dežja. Iz poročil o skladnosti pitne vode od leta 2009 do leta 2014 iz sistema Mariborskega vodovoda je razvidno, da je voda varna za pitje, kakovost reke Drave na merilnem mestu Borl pa je ustrezna za življenje sladkovodnih vrst rib. Za neizvajanje monitoringov je odgovoren lastnik oziroma upravljavec odlagališča. Ugotovili smo tudi, da Inšpekcija RS za okolje in ARSO nista ukrepali. S študijo primera smo ugotovili neučinkovitost nadzora izvajanja okoljevarstvenih zahtev in sodelovanja inšpekcije za okolje in Agencije RS za okolje. Za nadzor nad izvajanjem monitoringa je odgovorna inšpekcija za okolje. Za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja in kasneje za odvzem je odgovorna ARSO. Predlagamo, da se vzpostavi takšen mehanizem nadzora izvajanja okoljevarstvenih zahtev, ki bo zagotavljal temeljne cilje varstva okolja. Rešitev vidimo v prevzemanju odgovornosti IRSOP in ARSO pri nadzoru izvajanja predpisanih okoljevarstvenih zahtev in ukrepanja. Uvede se naj predpisan standardiziran obrazec izvajanja okoljevarstvenih zahtev in ukrepov lastnika ali upravljavca odlagališča, ki bo zagotavljal preglednejši nadzor izvajanja okoljevarstvenih zahtev in ukrepov. Za ARSO pa predlagamo, da za izdano okoljevarstveno dovoljenje uvede sistem sledljivosti izvajanja okoljevarstvenih zahtev in sporočanja IRSOP. Ker je stečajni upravitelj kot upravljavec odlagališča zavrnil izvajanje okoljevarstvenih zahtev, predlagamo uskladitev zakona o varstvu okolja in zakona o stečajnem postopku.
Ključne besede: okolje, onesnaženost, industrijski odpadki, odlagališča, Tovarna dušika Ruše, diplomske naloge
Objavljeno: 18.09.2015; Ogledov: 1156; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

8.
Zgorevanje CNG v bencinskem motorju in vpliv na okolje v primerjavi s klasičnimi pogonskimi gorivi
Ivan Kolić, 2015, magistrsko delo

Opis: V velikih mestih so vozila pomemben vir onesnaževanja zraka, saj prispevajo k visokim koncentracijam škodljivih snovi v zraku. Emisije plinov, kot so ogljikov monoksid (CO), ogljikovodiki (HC), dušikovi oksidi (NOx) in trdni delci (PM) povzročajo resno onesnaženje zraka. V tem magistrskem delu bomo raziskali, komentirali ter primerjali rezultate različnih znanstvenih in strokovnih študij s področja emisij vozil, ki za gorivo uporabljajo stisnjen zemeljski plin (CNG) z emisijami vozil, ki uporabljajo konvencionalna goriva. Zaradi enostavnosti molekule in dejstva, da plinasta goriva lahko tvorijo homogeno zmes z zrakom, zemeljski plin izgoreva brez saj. V primerjavi z bencinom in dizlom je CNG manj nevaren, ima višje oktansko število in omogoča delovanje motorja z višjim kompresijskim razmerjem. Zemeljski plin se lahko uporablja pri običajnih bencinskih in dizelskih motorjih z določenimi spremembami. Največja uporaba CNG-ja danes v prometu je pri težkih vozilih oz. pri avtobusih. Z zgorevanjem CNG-ja v motorju z notranjim zgorevanjem pride do določenega zmanjšanja moči, dvigne se temperatura bata in glave valja ter se poveča temperatura izpuha. Rezultati študij o izpušnih emisijah iz CNG osebnih vozil in avtobusov so zelo različni in nasprotujoči. CNG v primerjavi z bencinom dosega nižje emisije CO2, medtem ko so prednost pred dizlom nižje emisije PM. Slabost zgorevanja metana v motorju z notranjim zgorevanjem pa je višja emisija HC v primerjavi s klasičnimi vozili. Za najboljše izkoriščanje CNG-ja kot pogonskega goriva so potrebni namenski CNG motorji. CNG kot gorivo ne bo bistveno prispevalo k zmanjšanju podnebnih sprememb, ampak bo prehodno sredstvo na poti do čistejših tehnologiji.
Ključne besede: CNG, onesnaženost zraka, izpušne emisije, avtobusi, vrste motorjev, zgorevanje, CO, NOx, HC, CO2, PM, PAH
Objavljeno: 27.08.2015; Ogledov: 1053; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

9.
Stanje okolja in možnosti civilne družbe za zdrav življenjski slog
Ana Vovk Korže, 2010, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci

Ključne besede: zdravje, varstvo okolja, kakovost okolja, onesnaženost okolja, ekoremediacije
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1144; Prenosov: 34
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Vpliv klasičnih osebnih vozil in hibridnih osebnih vozil na okolje
Mia Dogša, 2013, diplomsko delo

Opis: Ljudje se vedno bolj zavedamo, da promet povzroča vrsto negativnih vplivov, na onesnaženost atmosfere, voda, prsti ter na zdravje ljudi, živali in rastlinskega sveta. V izhodišču diplomske naloge je obravnava klasičnih osebnih vozil, ki so zaradi svoje množičnosti in škodljivih izpušnih plinov, eden izmed največjih onesnaževalcev okolja. V nadaljevanju diplomske naloge je poudarek na hibridnih osebnih vozilih, ki spadajo med tako imenovana ekološka vozila, ki se v svetu vedno bolj uveljavljajo ter tako prispevajo k zmanjševanju škodljivih posledic prometa na okolje. Opisan je razvoj in delovanje klasičnih osebnih vozil in hibridnih osebnih vozil ter razširjenost hibridnih vozil na ameriškem, japonskem, evropskem in slovenskem tržišču. Navedeni so napori, s katerimi si prizadevajo povečati povpraševanje po hibridnih vozilih. Del diplomske naloge pa obravnava primerjavo klasičnih in hibridnih osebnih vozil na okolje.
Ključne besede: klasična vozila, hibridna vozila, električni motor, motor z notranjim izgorevanjem, onesnaženost okolja
Objavljeno: 21.10.2013; Ogledov: 851; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici