Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi smo analizirali in predstavili razvoj dogajanja v zasavski regiji po odločitvi, da se gre v likvidacijo družbe RTH in hkrati v zaključitev dejavnosti rudarjenja, ki je predstavljala del zasavske tradicije okoli 250 let. Rudarjenje je dolgo časa predstavljalo temelj ekonomskega, sociološkega, kulturološkega in vsakega drugega razvoja Zasavja. Država je po odločitvi o zaprtju rudnika sprejela Zakon o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje - Hrastnik in postopnem prestrukturiranju regije. Navedeni zakon je bil sprejet z namenom, da bi stanje okolja po rudarjenju v največji možni meri povrnili v prvotno stanje, obenem pa je država želela preprečiti tudi ekonomski zlom Zasavske regije in potencialno težko socialno situacijo. Sama magistrska naloga je v veliki meri vezana na preučevanje uspešnosti implementacije navedenega zakona v praksi, saj so od navedenega procesa bili v največji meri odvisni tudi nadaljnji ekonomski razvoj, naravovarstvena dejavnosti in kakovost samega življenja v Zasavski regiji po obdobju rudarjenja. Skozi naše preučevanje navedenega področja smo poskušali ugotoviti, v kolikšni meri je rudarska dejavnost trajno degradirala okolje. Zanimala sta nas uspešnost samega procesa zapiranja rudnika ter v kolikšni meri je bilo uspešno izvedeno razvojno prestrukturiranje zasavske regije. Ko govorimo o sanaciji degradiranega okolja kot tudi o prestrukturiranju regije, menimo, da ta dva procesa še nista popolnoma zaključena. Po našem mnenju država po odločitvi o likvidaciji družbe RTH ni imela pravega odgovora za reševanje problemov, ki so nastali z odločitvijo o zaključku rudarske dejavnosti. Rešitve, ki so bile predlagane v Zakonu o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje - Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije, so bile nezadostne za reševanje prihajajočih problemov v regiji, obenem pa so bila nezadostna tudi sredstva, ki so bila namenjena za njihovo uveljavitev v praksi. Da so naše ugotovitve pravilne, nakazujejo številni ekonomski in demografski podatki, ki smo jih skozi magistrsko nalogo tudi prikazali in podrobneje preučili. Po zaključku magistrske naloge smo dobili vtis, da je Zasavje v obdobju rudarjenja dalo veliko žrtev za celotno državo, vendar ne moremo reči, da se je enako zgodilo tudi v obratni smeri po končanju rudniške dejavnosti.
Ključne besede: okoljska degradacija, rudarjenje, prestrukturiranje, sanacija, onesnaženost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 280; Prenosov: 34
Celotno besedilo (737,50 KB)

Opis: Svetovni problem, s katerim se srečujejo vse države, je onesnaževanje celotnega planeta. Ne glede na to, kje onesnaženost izvira, se lahko razširi na oddaljene kraje, kjer ne živi nihče. Posamezniki, podjetja in države s svojimi aktivnostmi in delovanjem povzročajo onesnaženost planeta, posledice pa so za vsa živa bitja katastrofalne, saj izumirajo številne živalske vrste in uničuje se okolje, v katerem živimo. Ključnega pomena je, da se vsak posameznik zaveda problematike onesnaženosti okolja, saj smo ljudje tisti, ki tekom življenja onesnažujemo okolje. Če se bomo zavedali resnosti problema, bomo posledično v svoje vsakodnevne aktivnosti vključili načine, ki bodo zmanjševali onesnaženost planeta. S takšnim razmišljanjem bo tudi računovodja na delovnem mestu pripomogel k večjemu varovanju okolja, zmanjšanju onesnaženosti in povečevanju trajnostnega razvoja (Nathanson, 2020). Države z zakonodajo, širša javnost in ostali zunanji deležniki vse bolj pritiskajo na podjetja, da delujejo trajnostno in da razkrivajo informacije, povezane z vplivom podjetja na okolje. Posledično vedno več podjetij usmerja pozornost v svoja letna poročila, v katera vključujejo vedno več nefinančnih informacij (Cullen, 2019). V magistrski nalogi smo preučevali tematiko okoljskega računovodstva, pomen okoljskih informacij ter razkrivanja tovrstnih informacij za potrebe zunanjih deležnikov. Cilj magistrske naloge je raziskati odnos računovodij do razkrivanja okoljskih informacij, saj pozitiven odnos, ki je lahko posledica večje ozaveščenosti posameznika, pripomore k temu, da so informacije, ki so pripravljene za potrebe poslovodstva ter razkritja širši javnosti in ostalim zunanjim deležnikom, v poročilih še bolj točne, zanesljive in resnične (Jaggi & Zhao, 1996). Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da je odnos računovodij do razkrivanja okoljskih informacij na območju Štajerske pozitiven, vendar bi bila lahko njihova podpora bistveno večja. Glede na raziskane kriterije računovodje najmanj podpirajo povezavo svojega dela z okoljskimi informacijami, medtem ko najbolj podpirajo spremembe v zakonodaji, ki bi določala obsežnejše razkritje okoljskih informacij podjetij. S pridobljenimi ugotovitvami lahko potrdimo, da je odnos računovodij do razkrivanja okoljskih informacij pozitiven.
Ključne besede: onesnaženost okolja, trajnostno poročanje, trajnostno in okoljsko računovodstvo, odnos računovodij do razkritja okoljskih informacij.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2021; Ogledov: 1000; Prenosov: 162
Celotno besedilo (4,65 MB)

Opis: Namen diplomske naloge je bilo s pomočjo literature preučiti vrste postopkov odstranjevanja težkih kovin iz onesnažene zemlje in možnost njihove ponovne uporabe v kmetijstvu. Odločil sem se za postopek pranja sedimenta in blata, ki smo ga pridobili iz dveh čistilnih naprav. Z eksperimentom sem poskušal določiti najprimernejši čas pranja vzorca v kelatnem sredstvu, ki je bil v našem primeru EDTA. V teoretičnem delu so opisani najpogostejši vzroki kontaminacije in posledice degradacij tal s težkimi kovinami. Prav tako so povzete lastnosti naslednjih elementov: svinec, kadmij, cink, mangan, železo, nikelj, živo srebro, arzen, kositer. Predstavljenih pa je tudi vrsto različnih postopkov oz. načinov čiščenja prsti. Eksperimentalni del sem izvedel v laboratoriju, kjer sem na začetku pripravil načrt izvedbe eksperimenta, povezanega z določevanjem količin posameznih težkih kovin v vzorcu zemlje pred in po čiščenju z EDTA. Sledil je postopek priprave vzorca, vse od vzorčenja, mletja, sejanja in sušenja. Za analizo sem imel tri različne vzorce, in sicer: sediment Drave, blato iz industrije težkih odpadkov in mulj iz čistilne naprave. Nato sem začel s postopkom pranja, tako da sem na vzorce nalili ligand EDTA in pričel z mešanjem. Po končani metodi je sledila filtracija in sušenje očiščene zemlje. Izbral sem metodo razklopa z zlatotopko in s hitrimi testi dobili vednosti težkih kovin v zemljini. Elementi kroma, železa in cinka so imeli največje vrednosti koncentracij, ki pa se je skozi daljšanje časa pranja zmanjševala. Opazil sem tudi, da je najprimernejši čas pranja pri šestih urah.
Ključne besede: onesnaženost tal, težke kovine, postopek pranja, EDTA, razklop, degradacija
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1854; Prenosov: 293
Celotno besedilo (1,72 MB)

Opis: Onesnaženost zraka ima velik vpliv na zdravje in počutje ljudi, poleg tega vpliva tudi na ostale žive organizme. V preteklosti je za najbolj problematično onesnaževalo veljal žveplov dioksid, po uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla ter izvedenih ukrepih v termoelektrarnah in industriji v Sloveniji težav z njim nimamo več. Sedaj je pri nas najbolj pereč problem onesnaženost zraka z ozonom in delci PM$_{10}$. Članek analizira letne in dnevne režime delcev PM$_{10}$ v Mariboru, Ljubljani in Kopru v obdobju 2005–2014, interpretira linearni trend koncentracij delcev PM$_{10}$, primerja povprečne vrednosti delcev PM$_{10}$na vseh treh merilnih mestih in analizira primera dnevnih režimov ekstremno visokih koncentracij delcev PM$_{10}$, ki sta ju povzročila ognjemeta in uporaba zasebne pirotehnike.
Ključne besede: kakovost zraka, onesnaženost zraka, delci PM10, Maribor, Ljubljana, Koper
Objavljeno v DKUM: 17.04.2018; Ogledov: 1601; Prenosov: 115
Celotno besedilo (655,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Izhodišča in namen: Pesticidi so umetno pripravljene organske spojine, namenjene zatiranju plevelov, mrčesa, škodljivih organizmov ter povzročiteljev bolezni. Nepravilna raba pesticidov lahko povzroči onesnaženje pitne vode. Pesticidi so okolju in zdravju škodljivi, zato je spremljanje vsebnosti le-teh v pitni vodi zelo pomembno. Mejna vrednost posameznega pesticida v pitni vodi je 0,1 μg/L in vsote pesticidov 0,5 μg/L. Namen magistrskega dela je predstaviti vsebnost pesticidov v pitni vodi v Sloveniji v obdobju 2005–2015. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu magistrskega dela smo naredili pregled literature v različnih bazah podatkov. Pri empiričnem delu smo naredili analizo podatkov monitoringa pitne vode v obdobju 2005–2015 v Sloveniji in rezultate prikazali v obliki grafov in tabel. Rezultati: Pitna voda v Sloveniji je najbolj onesnažena s pesticidi na območju Murske Sobote, Maribora in Novega mesta. Najvišja izmerjena vrednost posameznega pesticida v izbranem časovnem obdobju v Sloveniji je znašala 3,2 μg/L, izmerjena je bila na merilnem mestu Murska Sobota v letu 2010, v istem letu je bila tudi izmerjena vsota pesticidov 3,4 μg/L na merilnem mestu Murska Sobota. Diskusija in zaključek: Pitna voda je onesnažena s pesticidi predvsem zaradi intenzivne kmetijske dejavnosti ter tako posledično največje uporabe fitofarmacevtskih sredstev, in sicer na območju severovzhodne Slovenije (Murska in Dravska kotlina). V prihodnje bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti predvsem izobraževanju in ozaveščanju uporabnikov glede pravilne uporabe pesticidov. Na področjih, kjer je pitna voda prekomerno onesnažena s pesticidi, bi bilo potrebno spodbujati ljudi k izvajanju biološkega kmetijstva in uporabe bioloških sredstev za zatiranje plevelov in škodljivcev.
Ključne besede: fitofarmacevtska sredstva, onesnaženost, mejne vrednosti, zdravje, okolje
Objavljeno v DKUM: 28.03.2018; Ogledov: 1773; Prenosov: 304
Celotno besedilo (953,36 KB)