1. Preiskovanje kraja onesnaženja okoljaBojan Dobovšek, Robert Praček, Borislav Petrović, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je na osnovi analize dosedanjih ogledov kraja onesnaženja pripraviti priporočila za postavitev skupin za izvajanje ogledov in izdelati smernice za njihovo delo v bodoče. Avtorji se omejijo na delo ogledne skupine na kraju onesnaženja v Sloveniji. Poskušajo odgovoriti na vprašanje, katera so tista opravila na kraju ogleda, ki so potrebna za kvalitetno izvedbo predkazenskega postopka in kako to izvesti, da pri tem ogledniki ne bi bili pri delu ogroženi ali izpostavljeni nevarnosti.
Metode:
Avtorji v delu analizirajo dostopne vire in izvedejo pilotsko raziskavo med izvajalci ogledov in predstavniki pravosodja. V ta namen uporabijo metodo intervjuja s posameznimi strokovnjaki, njihove odgovore pa analizirajo in združijo v posamezne segmente. Za obdelavo rezultatov so uporabili model relacijske baze podatkov QFD (Quality Function Deployment – razvitje funkcij kakovosti) oz. znotraj nje t. i. matriko HOQ (House of Quality – Hiša kvalitete).
Ugotovitve:
Iz analize dela izhaja potreba po vzpostavitvi posebne profesionalne službe, ki bi se ukvarjala s problematiko onesnaženja, predvsem s tehničnega, seveda pa tudi s preiskovalnega vidika. Menimo, da bi bilo potrebno razmisliti o vzpostavitvi skupine oglednikov, ki bi opravljali tovrstne oglede po celi Sloveniji, ne glede na meje posameznih regij. Ti ekološki ogledniki bi v svojem rednem delovnem času opravljali redna dela kriminalističnega tehnika oz. kriminalista v svoji regiji. Teh skupin bi bilo največ 5, bi pa bile dobro usposobljene in opremljene za delo v primerih onesnaženja okolja. Tako usposobljena skupina bi lahko ustrezno skrbela tudi za svojo varnost in varnost sodelujočih.
Praktična uporabnost:
Izsledki projekta nam bodo pokazali tista najpomembnejša opravila in znanja, ki jih mora ogledna skupina opraviti in imeti na kraju onesnaženja okolja. Prav tako bodo podane smernice, ki bodo izpostavile vprašanje varnosti in opozorile na samo varnostno obnašanje pri opravljanju ogleda onesnaževanja okolja.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek prvenstveno analizira izvajanje ogledov onesnaženja okolja v Sloveniji.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, ogled kraja kaznivega dejanja, onesnaženje okolja, kriminalistično preiskovanje
Objavljeno v DKUM: 05.05.2020; Ogledov: 817; Prenosov: 39
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Pridelovalni in fitoremediacijski potencial industrijske konoplje (Cannabis sativa L.)Dominika Klavž, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Čiščenje onesnaženih tal je zahtevno, še posebej, ko gre za težke kovine. Naraven način čiščenja tal imenujemo fitoremediacija. Uporabimo rastline, ki jih imenujemo hiperakumulatorji in v tkivih akumulirajo več kot 0,1 % Pb, Co, Cr in več kot 1 % Mn, Ni ali Zn. Med potencialne hiperakumulatorje spada konoplja (Cannabis sativa L.), ki smo jo analizirali s študijem predvsem tuje literature iz baz Sciencedirect, ProQuest in Web of Science in skozi lastno preliminarno raziskavo, katere rezultate smo vključili v primerjavo. Največji vpliv na pridelek konoplje ima kombinacija zgodnje setve in visoke setvene norme okrog 250 rastlin/ m². Konoplja glede na vire akumulira med 1,1 in 136,9 mg Pb/kg suhe snovi. Glede na pričakovan pridelek 10 t/ha mora rastlina akumulirati vsaj 10 kg Pb/ha, kar pa konoplja z odvzemom 10 t/ha ni dosegla. Konoplja akumulira z dodajanjem kelatnih ligandov višje koncentracije Pb iz tal, ki so še vedno prenizke, da bi jo identificirali kot hiperakumulator svinca. V primerjavi s sončnico (H. annus L.), oljno ogrščico (B. napus L.), lanom (L. usitatissimum L.) in koruzo (Zea myas L.) pa konoplja med poljščinami akumulira najvišje koncentracije Pb. Za uspešnejšo fitoremediacijo onesnaženih tal lahko kolobar kombiniramo z dvema rastlinama, ki akumulirata Pb, npr. konoplja in oljna ogrščica. Konoplja z veliko vsebnostjo Pb ima potencial v gradbeništvu, papirni industriji ali za izdelavo kompozitov. Za uživanje ali izdelavo oblačil ni primerna.
Ključne besede: konoplja, fitoremediacija, onesnaženje okolja, odvzem svinca, pridelek
Objavljeno v DKUM: 31.08.2016; Ogledov: 1920; Prenosov: 261
 Celotno besedilo (857,69 KB) |
3. ANALIZA SODNE PRAKSE KAZNIVIH DEJANJ ZOPER OKOLJE, PROSTOR IN NARAVNE DOBRINE V SLOVENIJIKatja Andrinek, 2015, diplomsko delo Opis: Varstvo okolja je vse bolj popularna in pereča tema v medijih, politiki in civilni družbi.
Mnogi bi se strinjali s trditvijo, da imajo Slovenci danes mnogo bolj okrepljeno ekocentrično zavest kot pred leti. Pa vendar, koliko Slovencev, po sprehodu v gozdu, ko naleti na divje odlagališče, poda ovadbo kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja? Koliko Slovencev, ki gredo vsak dan mimo sosedovega psa, za katerega vedo, da je skoraj vse življenje pripet na verigi in več dni brez pitne vode, poda ovadbo kaznivega dejanja mučenja živali? Takih Slovencev je malo. In to potrjujejo statistike o številu podanih ovadb kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine. V primerjavi z ovadbami vseh kaznivih dejanj, je letno tovrstnih ovadb podanih le okoli 0,5 odstotka. Analiza kaže, da je dejanske kriminalitete mnogo več, torej je problem v zatiskanju oči očividcev, ki se ne odločijo za prijavo. Pa vendar v okoljski kriminaliteti vendar le ni vse tako črno. Namreč, ko je enkrat ovadba podana, obstaja velika verjetnost, da bo dobila sodni epilog. Statistika vloženih obtožb kaže, da so državni tožilci v predkazenskem postopku uspešni, saj dobro polovico primerov ovadb privedejo do vložitve obtožbe. Tudi v nadaljnjem, sodnem postopku se iz odstotka obsodb v primerjavi z obtožbami, kaže njihova učinkovitost, saj ta, po letu 2010, presega 60 odstotkov in še vedno raste. Državni tožilci kažejo svojo aktivnost tudi v vlaganju pritožb, saj statistika kaže, da se pritožijo ob skoraj vsaki oprostilni sodbi. Za visoko število obsodilnih sodb pa niso zaslužni le tožilci, ampak tudi sodstvo, saj je slednje tisto, ki na koncu odloči, ali bo sodba obsodilna ali zavrnilna. Iz izdajanja vse več obsodilnih sodb, z vse večjimi kaznimi, ki zadnja leta niso le denarne, ampak tudi zaporne, je mogoče sodstvu priznati vse večjo kritičnost do okoljske kriminalitete. Poleg ovaditeljev, državnih tožilcev in sodstva, pa imajo svojo vlogo tudi mediji, ki s šokantno predstavitvijo tovrstnih kaznivih dejanj, dosežejo ogorčenje splošne javnosti, in imajo tako funkcijo zastraševanja in s tem prevencijski učinek za potencialne storilce. Sklepna ugotovitev je torej, da državni tožilci in sodstvo delajo dobro. Morda bi lahko bili še bolj učinkoviti ob ustreznejši zakonodaji, saj je obstoječi, mogoče očitati pretirano blanketnost kazenskopravnih norm, težko določljivo terminologijo ter razdrobljenost in številčnost zakonskih in podzakonskih okoljevarstvenih določb. Iz uvodnih vprašanj, je mogoče razbrati namig na največji problem okoljske kriminalitete, to je podajanje ovadb. S še večjo angažiranostjo in ozaveščanjem slovenske javnosti je
potrebno doseči tako stopnjo ekocentrične zavesti Slovencev, da ovadba okoljske kriminalitete ne bo več vprašanje, ampak pravilo.
Ključne besede: kazenskopravno varstvo okolja, kazniva dejanja zoper okolje, ekocentrizem, obremenjevanje in uničevanje okolja, onesnaženje morja in voda s plovili, protipravno ravnanje z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi, onesnaženje pitne vode, onesnaženje živil ali krme, protipravno zavzetje nepremičnine, uničenje nasadov s škodljivo snovjo, uničevanje gozdov, mučenje živali, nezakonit lov, nezakoniti ribolov, nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami, prenašanje kužnih bolezni pri živalih in rastlinah, izdelovanje škodljivih zdravil za zdravljenje živali, nevestna veterinarska pomoč
Objavljeno v DKUM: 16.07.2015; Ogledov: 1986; Prenosov: 365
Celotno besedilo (910,07 KB) |
4. Svetlobno onesnaženje okolja na Tenerifih : diplomsko deloTanja Premoša, 2014, diplomsko delo Opis: Popolna tema nam daje občutek utesnjenosti, zato potrebujemo umetno svetlobo. Z razsipnim
ravnanjem z razsvetljavo pa smo presegli meje njene koristne uporabe, poleg tega pa pokrajini
jemljemo njeno identiteto. Svetlobno onesnaževanje poveča naravno osvetljenost okolja in je
vidno kot žarjenje neba v smeri svetlobnih virov. Kljub opozorilom okoljevarstvenikov so
povečini ljudje brezbrižni, ko slišijo za termin svetlobno onesnaženje, predvsem ko je govor o
škodljivem vplivu umetne svetlobe na nočna astronomska opazovanja, na poseganje v
bioritem flore in favne, na povečane izpuste toplogrednih plinov, ki povečujejo efekt
toplogrednih plinov ter na spreminjanje kulturne pokrajine, toda samo dokler ne slišijo
posledic, ki se navezujejo na vsakega posameznika: kako po nepotrebnem plačujemo veliko
višje položnice za potrošnjo elektrike, kot bi lahko; kako umetna svetloba vpliva na naše
zdravje, da lahko povzroči nastanek raka; kako je na cestišču zaradi nepravilne razsvetljave
povečano bleščanje, ki moti naš vid, ter ne nazadnje, kako so naši otroci morda že generacija,
ki ne bo mogla več uživati v pristnem nočnem nebu. Ko začnemo o problemu širše
razmišljati, se zavemo resnosti le-tega. S kakovostno javno razsvetljavo in racionalno
postavitvijo lahko dosežemo neverjetne rezultate. Nezasenčene in delno zasenčene svetilke je
treba odpisati in jih zamenjati z ekološkimi, pravilno montiranimi. Take svetijo na mesto, kjer
svetlobo potrebujemo, ne pa v atmosfero, kjer je nekoristna. Ponekod se lahko razsvetljava v
drugi polovici noči ugasne, saj je takrat večina ljudi neaktivnih. S pravilnimi ukrepi bi
pripomogli k manjši degradaciji okolja, v katerem živimo.
Proučevanje svetlobne onesnaženosti je podprto z obsežnim terenskim delom na enem izmed
kanarskih otokov – na Tenerifu. Delo zajema zbiranje gradiva v obdobju trimesečnega bivanja
na otoku z meritvami in zajemanjem fotografij sija neba ter viri osvetljevanja, kot primeri
slabe prakse.
Ključne besede: diplomska dela, svetlobno onesnaženje, sij neba, varstvo okolja, umetna svetloba, ekološke svetilke, temno nebo, Tenerife
Objavljeno v DKUM: 05.11.2014; Ogledov: 1807; Prenosov: 398
Celotno besedilo (11,90 MB) |
5. Mnenja občanov občine Kidričevo o vplivu onesnaženosti okolja na njihovo varnost : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloDeborah Premužič, 2014, diplomsko delo Opis: S pomočjo diplomske naloge sem želela ugotoviti dejansko stanje okolja v katerem živim. Namen diplomske naloge je bil proučiti kako onesnaženo okolje vpliva na varnost ljudi v občini. Občina Kidričevo je v medijih velikokrat izpostavljena zaradi različnih ekoloških katastrof, poleg tega imamo v občini še industrijsko družno TALUM, veliko kmetijskih dejavnosti in divjih odlagališč. S pomočjo literature sem najprej ugotovila, da stanje okolja ni tako zaskrbljujoče, nato sem s pomočjo anketnega vprašalnika povprašala o mnenju glede stanja okolja še občane. Pozitivno sem bila presenečena, ko sem ugotovila, da se občani zavedajo problematike onesnaženosti okolja v občini. Po mnenju občanov je onesnaževanje okolja dejavnik, ki zelo vpliva na ogrožanje njihove varnosti.
Ključne besede: okolje, onesnaženje, ogrožanje okolja, ekološka kriminaliteta, varnost, javno mnenje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.06.2014; Ogledov: 1264; Prenosov: 216
Celotno besedilo (1,34 MB) |
6. SVETLOBNO ONESNAŽENJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINILidija Potočnik, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen problem svetlobnega onesnaženja, ki se pojavlja povsod po svetu, izjema ni niti Slovenija. Svetlobno onesnaženje povzroča uhajanje svetlobe iz umetnih virov, kar povzroča degradacijo okolja, negativno pa vpliva tudi na zdravje ljudi in povzroča spremembe v naravnem vedenju nočnih živali. Na problem svetlobnega onesnaženja so prvi začeli opozarjati astronomi, saj se je začela resno slabšati kakovost nočnega neba. Mnogi se še vedno ne zavedajo negativnih posledic umetnega osvetljevanja, ampak so še vedno prepričani, da več svetlobe pomeni napredek in razvoj. Problem pretiranega osvetljevanja je tudi v veliki porabi električne energije, kar pa posledično pomeni višje stroške plačila električne energije in več izpustov toplogrednih plinov, kar prispeva h globalnim klimatskim spremembam. Najpomembnejši rešitvi problema svetlobnega onesnaženja sta namestitev ekoloških ali zasenčenih svetilk in ozaveščanje ljudi.
Ključne besede: svetlobno onesnaženje, zdravje ljudi, degradacija okolja, ekološke svetilke, povečana poraba električne energije
Objavljeno v DKUM: 04.02.2013; Ogledov: 1902; Prenosov: 201
Celotno besedilo (14,08 MB) |
7. |
8. Kriminalistično preiskovanje zastrupitev naravnega okolja : diplomsko deloBarbara Skledar, 2009, diplomsko delo Ključne besede: okolje, varstvo okolja, onesnaženje okolja, ekološka kriminaliteta, preiskovanje, preprečevanje, pravna ureditev, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.06.2010; Ogledov: 2485; Prenosov: 248
Celotno besedilo (509,27 KB) |
