| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Raziskava svetlobnega onesnaženja v Mariboru in okolici
Laura Kalšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Z gospodarskim razvojem in nenehnim napredkom v družbi je razširjenost umetne svetlobe v nočnem času ušla izpod nadzora. Svetlobno onesnaženje je eden od največjih stranskih učinkov urbanizacije, ki ogroža zdravje ljudi, moti različne ekosisteme, ovira astronomska opazovanja in spreminja izgled okolja. Raziskava je podprta s študijem literature, terenskim delom z izvedbo meritev z merilnikom svetlobne onesnaženosti in uporabo programa QGIS za izris karte intenzivnosti onesnaženja. V raziskavi je ugotovljeno, da so najbolj onesnaženi predeli v mestnem jedru Maribora, v bližini trgovskih središč in ob večjih mestnih vpadnicah ter da na svetlobno onesnaženje vpliva predvsem vreme.
Ključne besede: svetlobno onesnaženje, Maribor, umetna svetloba, okoljevarstvo, temno nebo
Objavljeno: 09.04.2021; Ogledov: 7; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

2.
Preiskovanje kraja onesnaženja okolja
Bojan Dobovšek, Robert Praček, Borislav Petrović, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je na osnovi analize dosedanjih ogledov kraja onesnaženja pripraviti priporočila za postavitev skupin za izvajanje ogledov in izdelati smernice za njihovo delo v bodoče. Avtorji se omejijo na delo ogledne skupine na kraju onesnaženja v Sloveniji. Poskušajo odgovoriti na vprašanje, katera so tista opravila na kraju ogleda, ki so potrebna za kvalitetno izvedbo predkazenskega postopka in kako to izvesti, da pri tem ogledniki ne bi bili pri delu ogroženi ali izpostavljeni nevarnosti. Metode: Avtorji v delu analizirajo dostopne vire in izvedejo pilotsko raziskavo med izvajalci ogledov in predstavniki pravosodja. V ta namen uporabijo metodo intervjuja s posameznimi strokovnjaki, njihove odgovore pa analizirajo in združijo v posamezne segmente. Za obdelavo rezultatov so uporabili model relacijske baze podatkov QFD (Quality Function Deployment – razvitje funkcij kakovosti) oz. znotraj nje t. i. matriko HOQ (House of Quality – Hiša kvalitete). Ugotovitve: Iz analize dela izhaja potreba po vzpostavitvi posebne profesionalne službe, ki bi se ukvarjala s problematiko onesnaženja, predvsem s tehničnega, seveda pa tudi s preiskovalnega vidika. Menimo, da bi bilo potrebno razmisliti o vzpostavitvi skupine oglednikov, ki bi opravljali tovrstne oglede po celi Sloveniji, ne glede na meje posameznih regij. Ti ekološki ogledniki bi v svojem rednem delovnem času opravljali redna dela kriminalističnega tehnika oz. kriminalista v svoji regiji. Teh skupin bi bilo največ 5, bi pa bile dobro usposobljene in opremljene za delo v primerih onesnaženja okolja. Tako usposobljena skupina bi lahko ustrezno skrbela tudi za svojo varnost in varnost sodelujočih. Praktična uporabnost: Izsledki projekta nam bodo pokazali tista najpomembnejša opravila in znanja, ki jih mora ogledna skupina opraviti in imeti na kraju onesnaženja okolja. Prav tako bodo podane smernice, ki bodo izpostavile vprašanje varnosti in opozorile na samo varnostno obnašanje pri opravljanju ogleda onesnaževanja okolja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek prvenstveno analizira izvajanje ogledov onesnaženja okolja v Sloveniji.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, ogled kraja kaznivega dejanja, onesnaženje okolja, kriminalistično preiskovanje
Objavljeno: 05.05.2020; Ogledov: 248; Prenosov: 6
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Problematika proizvodnje emisij co2 kontejnerskih ladij v primerjavi s cestnim kontejnerskim transportom
Iris Čeh, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je zajeta primerjava emisij CO2 iz ladijskega transporta v primerjavi s cestnim, kjer je fokus na kontejnerskem transportu.
Ključne besede: emisije CO2, ladijski transport, cestni transport, kontejnerizacija, onesnaženje
Objavljeno: 07.01.2020; Ogledov: 204; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

4.
Svetlobno onesnaženje - didaktične aplikacije za razredni pouk
Nika Mirnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirično-aplikativni del. V prvem delu smo na podlagi literature in virov pojasnili pojme, povezane s svetlobnim onesnaženjem. Drugi del je sestavljen iz empiričnega in aplikativnega dela. V njem smo analizirali učne načrte, izbrane učbenike in delovne zvezke pri predmetih spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika ter družba. Osredotočili smo se na učne cilje, vsebine in naloge, ki so vezani na okolje in svetlobno onesnaženje. Ugotovili smo, da učni načrt za spoznavanje okolja vsebuje največ takih ciljev. Ob analizi učbenikov in delovnih zvezkov smo ugotovili, da največ aktualnih vsebin vsebujeta učbenik in delovni zvezek za peti razred pri predmetu naravoslovje in tehnika. Izdelali in predstavili smo šest didaktičnih aplikacij za razredni pouk na aktualno tematiko, ki so primerne za poučevanje vseh razredov na razredni stopnji, in sicer dramatizacije Zvezdni ples, V svetlem gozdu, Upor proti svetlobi, Sporna svetilka, pravljico Veličastna drevesa in slikanico V svetlem gozdu. V tem delu so zajeti tudi rezultati evalvacij učiteljev in učencev po eksperimentalnem preizkusu aplikacij. Ugotovili smo, da izdelane didaktične aplikacije zelo pozitivno vrednotijo.
Ključne besede: Svetlobno onesnaženje, didaktične aplikacije, razredni pouk, osnovna šola
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 380; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

5.
Svetlobno onesnaženje – projektni pristop v srednješolskem izobraževanju
Teja Bezgovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Svetlobno onesnaženje je hitro rastoč globalni okoljski problem sodobne družbe in kot tak vreden omembe in obravnave v procesu izobraževanja. Osrednji namen magistrskega dela je bil na podlagi teoretične analize problema svetlobnega onesnaženja pripraviti didaktična gradiva za srednješolsko izobraževanje na temo svetlobno onesnaženje. V teoretičnem delu so povzeta ključna strokovna spoznanja o obravnavani problematiki. Z vidika vključenosti teme svetlobno onesnaženje so analizirani izbrani učni načrti in aktualni učbeniki sekundarnega nivoja izobraževanja v Sloveniji ter srednješolski učni načrti splošnoizobraževalnih predmetov izbranih evropskih držav ter opisane teoretične značilnosti projektnega učnega dela. V empiričnem delu je načrtovan primer projektnega učnega dne, vključujoč vsa didaktična gradiva, priporočila in navodila za njegovo celovito izvedbo na temo svetlobno onesnaženje v gimnaziji. Za dijake so izdelana učna gradiva s teoretičnimi izhodišči svetlobnega onesnaženja, naloge z navodili za njihovo samostojno izvedbo terenskih meritev svetlobnega onesnaženja (meritve sija neba, zajem vsenebnih posnetkov, popis zunanje razsvetljave) izbranega območja in delovni listi z navodili ter nalogami za samostojno obdelavo, prikaz in analizo na terenu zbranih rezultatov, in sicer rož svetlobnega onesnaženja, vsenebnih posnetkov, popisa zunanje razsvetljave ter karte svetlobnega onesnaženja preučevanega območja. Za izvedbo vseh načrtovanih ter pripravljenih aktivnosti v okviru načrtovanega projektnega učnega dne so izdelana tudi didaktična priporočila in navodila za učitelje z vzorčnim primerom.
Ključne besede: svetlobno onesnaženje, projektno učno delo, srednješolsko izobraževanje.
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 396; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (6,65 MB)

6.
Meritve črnega ogljika
Luka Herman, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga temelji na primerjavi rezultatov meritev črnega ogljika na dveh paralelnih kolesarskih poteh v Mestni občini Celje. Pri tem prva izmed obeh poti poteka vzdolž Mariborske ceste, ki velja za eno izmed najbolj prometno obremenjenih, drugo pa smo začrtali sami po poti, za katero smo predvidevali, da bo manj onesnažena in časovno krajša. Da smo to lahko storili, smo morali tudi podrobneje preučiti celjsko cestno omrežje, njegovo gostoto in kategorizacijo, obenem pa opisati potek glavnih prometnic v občini. Po zaključeni analizi opravljenih meritev smo ugotovili, da je bilo povprečje koncentracij črnega ogljika na celotni alternativni poti malce manj kot 3.000 ng/m3, medtem ko je na Mariborski poti znašalo malce manj kot 5.000 ng/m3. Kljub temu moramo poudariti, da smo visoke vrednosti v obliki vrhov zabeležili na obeh poteh, vendar so bili ti na Mariborski poti pogostejši. Obe poti smo tudi prekolesarili in ugotovili, da je alternativna za približno minuto hitrejša od Mariborske. Tako lahko potrdimo, da je kolesarje možno preusmeriti na hitrejšo alternativno pot, na kateri so izpostavljeni manjšemu onesnaženju. Po preučevanju cest v Celju smo ugotovili tudi, da bi pri ureditvi alternativne poti morala sodelovati prav Mestna občina Celje.
Ključne besede: črni ogljik, onesnaženje, meritve črnega ogljika, Mestna občina Celje, alternativne kolesarske poti
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 757; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

7.
Razširjanje onesnaževal po rekah
Laura Maleš, 2017, diplomsko delo

Opis: Reke in vodotoki so že od nekdaj človeku predstavljali najdostopnejši primarni vir tako za pitno vodo kot tudi za energijo in razvoj civilizacij. S tehnološkim napredkom smo reke začeli izkoriščati in jih uporabljati tako za transportne sisteme kot za pridobivanje energije. Pri tem smo pozabili na posledice ki se kažejo v onesnaževalcih, ki vstopajo v reko in se po njej razširjajo ter vplivajo na vodni in obrežni ekosistem. Glede na vrsto onesnažila in onesnaženja lahko ukrepamo in s pomočjo scenarijev ekološko katastrofo tudi preprečimo. Reka Drava je v Sloveniji ena izmed vodilnih glede na pridobivanje energije iz vode in uporabi za vsakdanje življenje, zato bi kakršnokoli onesnaženje na reko pustilo bistvene posledice. S pomočjo programa WASP in dostopnih podatkov je tako bilo izvedeno modeliranje kakovosti vode za reko Dravo na podlagi katerega sta se ustvarila dva scenarija. Koncentracija raztopljenega kisika pri merjenju kakovosti vode reke Drave se je tako v obeh scenarijih znižala. V odvisnosti od časa in razdalje na kateri smo meritve izvajali, lahko rečemo, da je reka Drava bila najbolj obremenjena na prvi točki merjenja pri Mariborskem otoku, kjer je bila koncentracija onesnaženja največja, in najmanj obremenjena na merilnem mestu pri Starem mostu v Mariboru , ki je od izvora onesnaženja oddaljeno približno 3,2 kilometra. Velik vpliv na koncentracijo raztopljenega kisika v reki je tako imela temperatura reke Drave, saj se z višanjem temperature koncentracija raztopljenega kisika niža, kar je bilo razvidno tudi iz rezultatov.
Ključne besede: Reka Drava, reka, onesnaženje reke, onesnaževala v rekah, modeliranje razširjanja onesnaževal po rekah, razširjanje onesnaževal po rekah, WASP, kakovost vode.
Objavljeno: 28.08.2017; Ogledov: 712; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

8.
Sledenje onesnaženja s cinkom v ekosistemu vinograda
Vesna Bukovac, Mateja Muršec, 2017, znanstvena monografija

Opis: V monografiji je na zadosten in potrebno celovit način predstavljena problematika sledenja težke kovine – cinka, ki se v ekosistem vinograda vnaša z uporabo organokovinskih fitofarmacevtskih pripravkov. Cink je sestavni del aktivne komponente Antracol-a, ki se v vinogradništvu veliko uporablja kot kontaktni fungicid. Raziskava potrjuje, da je povečana vsebnost cinka v vinogradniških tleh v glavnem posledica dolgoletne uporabe organokovinskih fitofarmacevtskih pripravkov. Z osredotočanjem na problematiko tal v vinogradu, občutljivost ravnovesja v antropogeno spremenjenem ekosistemu, kemizem cinka v tleh ter nenazadnje tudi s smernicami za obnovo onesnaženih tal je v monografiji celostno zaobjet trajnostno naravnan pogled na obravnavano tematiko. Rezultati raziskave so primerjani z dognanji raziskovalcev v svetovnem prostoru zato so predstavljena znanja izrazito aktualna. Z zavedanjem o naravnem krogotoku vnesenih snovi v tla in prehajanju le-teh v prehranjevalno verigo, želi vsebina monografije nagovoriti cenjeni avditorij o pomembnosti sledenja onesnaženja v okolju in nujnosti takojšnjega ukrepanja.
Ključne besede: cink, fitofarmacevtska sredstva, onesnaženje tal, trajnostno kmetijstvo
Objavljeno: 30.05.2017; Ogledov: 1265; Prenosov: 245
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Pridelovalni in fitoremediacijski potencial industrijske konoplje (Cannabis sativa L.)
Dominika Klavž, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Čiščenje onesnaženih tal je zahtevno, še posebej, ko gre za težke kovine. Naraven način čiščenja tal imenujemo fitoremediacija. Uporabimo rastline, ki jih imenujemo hiperakumulatorji in v tkivih akumulirajo več kot 0,1 % Pb, Co, Cr in več kot 1 % Mn, Ni ali Zn. Med potencialne hiperakumulatorje spada konoplja (Cannabis sativa L.), ki smo jo analizirali s študijem predvsem tuje literature iz baz Sciencedirect, ProQuest in Web of Science in skozi lastno preliminarno raziskavo, katere rezultate smo vključili v primerjavo. Največji vpliv na pridelek konoplje ima kombinacija zgodnje setve in visoke setvene norme okrog 250 rastlin/ m². Konoplja glede na vire akumulira med 1,1 in 136,9 mg Pb/kg suhe snovi. Glede na pričakovan pridelek 10 t/ha mora rastlina akumulirati vsaj 10 kg Pb/ha, kar pa konoplja z odvzemom 10 t/ha ni dosegla. Konoplja akumulira z dodajanjem kelatnih ligandov višje koncentracije Pb iz tal, ki so še vedno prenizke, da bi jo identificirali kot hiperakumulator svinca. V primerjavi s sončnico (H. annus L.), oljno ogrščico (B. napus L.), lanom (L. usitatissimum L.) in koruzo (Zea myas L.) pa konoplja med poljščinami akumulira najvišje koncentracije Pb. Za uspešnejšo fitoremediacijo onesnaženih tal lahko kolobar kombiniramo z dvema rastlinama, ki akumulirata Pb, npr. konoplja in oljna ogrščica. Konoplja z veliko vsebnostjo Pb ima potencial v gradbeništvu, papirni industriji ali za izdelavo kompozitov. Za uživanje ali izdelavo oblačil ni primerna.
Ključne besede: konoplja, fitoremediacija, onesnaženje okolja, odvzem svinca, pridelek
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 1163; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (857,69 KB)

10.
VZPOSTAVITEV NOTRANJEGA NADZORA PITNE VODE PO SISTEMU HACCP
Breda Gašpar, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil vzpostavitev notranjega nadzora po sistemu HACCP (Hazard Analysis and Critical Control Point) na skupnem vodovodnem sistemu, ki oskrbuje 12 občin severovzhodne Slovenije na območju levega brega reke Mure s pitno vodo. Pitna voda ne sme vsebovati mikrobioloških, fizikalnih in kemičnih onesnaženj, ki bi ogrožala zdravje ljudi. Problem, s katerim smo se srečali, je v velikem številu majhnih sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki so po večini nezanesljivi, saj že same geografske razmere, intenzivno kmetijstvo in neurejeno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda pogojujejo veliko tveganje za onesnaženje vodnega vira. Slabo pa je bilo tudi vzdrževanje vodovodnih omrežij, ki so bila vzrok za onesnaženje pitne vode. Z vstopom v EU je morala Slovenija svoj pravni red uskladiti z evropskim. Na področju pitne vode je to storila s sprejetjem Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009 in 74/2015), ki je usklajen z Direktivo sveta 98/83/ES; o kakovosti pitne vode, namenjene za prehrano ljudi. S skupnim vodovodnim sistemom za vseh 12 občin in vzpostavljenim notranjim nadzorom po sistemu HACCP je zagotovljen nadzor nad kakovostjo pitne vode v celotnem procesu od zajetja, priprave in hrambe vode vse do pipe uporabnika.
Ključne besede: pitna voda, onesnaženje, vodovodni sistem, notranji nadzor, HACCP sistem
Objavljeno: 25.07.2016; Ogledov: 1292; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici