| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 399
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Dobava premoga kot energenta za proizvodnjo toplotne in električne energije v Javnem podjetju Energetika Ljubljana d.o.o.
Luka Ambrož, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je predstavljena pot energenta – premoga, ki ga Javno podjetje Energetika Ljubljana d. o. o. v svoji enoti TE-TOL uporablja za proizvodnjo toplotne in električne energije. Opisana je pot premoga od rudnika v Indoneziji do Luke Koper ter do končnega uporabnika TE-TOL. Najprej je opisana transportna infrastruktura v premogovniku ter natovarjanje premoga na Capesize ladjo za razsuti tovor, ki premog pripelje v Luko Koper. Sledi opis raztovarjanja premoga na deponijo terminala za premog in železovo rudo, podrobneje pa je nato opisana pot premoga po železnici do TE-TOL. Izpostavljen je ključni problem pri dobavi premoga, in sicer ta, da Slovenske Železnice niso uspele zagotavljati ustrezne dinamike dobav, ki je bila zapisana v pogodbi. Razlog je nezgrajeni drugi tir proge med Luko Koper in Divačo in posledično prevelika obremenjenost obstoječe enotirne proge. V diplomskem delu so predstavljene pomanjkljivosti železniškega omrežja in možne rešitve za ustrezno dinamiko dobav premoga v TE-TOL. Najbolj optimalno rešitev predstavlja uporaba daljše vlakovne kompozicije z dobavo dvakrat dnevno, namesto krajše trikrat dnevno. Dolgoročno rešitev za pravočasno dobavo premoga v TE-TOL pa predstavlja le izgradnja drugega tira na odseku Koper–Divača.
Ključne besede: transport premoga, Capesize, TE-TOL, vlakovna kompozicija, železniško omrežje
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 10; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (4,79 MB)

2.
Sinteza fleksibilnih in trajnostnih (bio)kemijskih procesov in mrež v pogojih negotovosti
Klavdija Zirngast, 2021, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je prikazan razvoj robustnih računalniških metod za načrtovanje in sintezo fleksibilnih procesov in mrež z velikim številom negotovih parametrov. Uporaba natančnejših metod, kot je npr. Gaussova integracijska metoda, vodi do eksponentne rasti matematičnega problema glede na število negotovih parametrov. Glavni dosežek disertacije je metodologija, s katero se izognemo eksponentni rasti. Metodologija temelji na dvostopenjski stohastični formulaciji z rekurzom in razstavi reševanje na več korakov, v katerih ločeno določimo prvostopenjske spremenljivke, tj. topologijo in velikost oz. kapaciteto procesa, ter drugostopenjske spremenljivke, tj. obratovalne in regulacijske spremenljivke. Pri tem praviloma rešujemo matematični problem le v eni točki (scenariju), v posameznih variantah metode pa hkrati v manjšem številu scenarijev, npr. do deset. Osnovna ideja metodologije je naslednja: začetno optimalno, a praktično nefleksibilno procesno shemo generiramo pri nominalnih vrednostih negotovih parametrov. To shemo nato zaporedoma optimiramo pri različnih skrajnih vrednostih negotovih parametrov, tako da za procesne enote, ki so že v shemi, določimo potrebno povečanje velikosti, nove enote pa dodajamo le, če je to potrebno za doseganje dopustne rešitve. Na ta način določimo izbor procesnih enot in njihove velikosti za fleksibilno obratovanje. Ko se ti ne spreminjajo več, izračunamo indeks fleksibilnosti za dobljeno rešitev in izvedemo stohastično optimizacijo Monte Carlo za določitev optimalnih drugostopenjskih spremenljivk. Obenem izračunamo pričakovano vrednost optimizacijskega kriterija z določeno stopnjo zaupanja. Za vzpostavitev toka informacij med ločenima korakoma določanja prvo- in drugostopenjskih spremenljivk smo izdelali modificirano metodo, v kateri izračunavamo korekcijske faktorje, s katerimi izboljšamo vzpostavljanje kompromisov med obema vrstama spremenljivk in iterativno izboljšujemo končni rezultat. Za povečanje učinkovitosti optimizacije Monte Carlo v zgoraj opisani metodologiji smo razvili indikator, s katerim določimo minimalno potrebno število scenarijev, da so rezultati dovolj točni za praktično uporabo. Na ta način skrajšamo čas reševanja. Vpeljali smo tudi relativni indeks optimalnosti, s katerim primerjamo približne pristope, ki smo jih razvili, z bolj točnimi. S predlagano metodologijo smo izvedli sinteze fleksibilnih omrežij toplotnih prenosnikov in dobavnega omrežja za proizvodnjo električne energije iz bioplina, ki smo jo nadgradili s predelavo digestata v kvalitetnejša gnojila. Dokazali smo, da lahko s to metodologijo generiramo fleksibilne rešitve za velike procesne sheme z več deset negotovimi parametri v zmernem času z obvladljivim računalniškim naporom. V zadnjem delu disertacije smo oblikovali pristope za vključevanje negotove vrednosti davka na emisije CO2 v sintezo fleksibilnih procesov v celotnem življenjskem ciklu. Razvili smo enoperiodni in večperiodni stohastični pristop. Primerjava rezultatov z determinističnim pristopom je potrdila prednost stohastičnega pristopa. Razvita metodologija predstavlja orodje za sprejemanje trajnostnih investicijskih odločitev v pogojih negotovosti in prispeva k dolgoročnemu povečanju učinkovitosti in konkurenčnosti v procesni industriji. Njena glavna prednost je, da je uporabna za reševanje primerov z velikim številom negotovih parametrov. V nekaterih študijskih primerih smo uporabili trajnostno namensko funkcijo in tako sintezo fleksibilnih procesov povezali s trajnostnim razvojem, pri čemer se vzpostavljajo dolgoročni optimalni kompromisi med fleksibilnostjo obratovanja ter ekonomskimi, okoljskimi in socialnimi vidiki. S predelavo odpadka iz bioplinarne v koristne produkte smo v sintezo fleksibilnih procesov in mrež uvedli zapiranje zank in krožno gospodarstvo.
Ključne besede: matematično programiranje, negotovost, fleksibilnost, stohastično optimiranje, sinteza procesov, dobavno omrežje, emisije CO2, trajnostni razvoj
Objavljeno: 03.09.2021; Ogledov: 81; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

3.
Samorazkrivanje na družbenih omrežjih: dejavniki, povezani z deljenjem podatkov med uporabniki Facebooka
Lea Školaris, 2021, diplomsko delo

Opis: Komunikacija in socializacija sta v današnjem času vse bolj odvisna od informacijsko-komunikacijskih tehnologij in internetnih storitev, med katere sodijo tudi družbena omrežja. Slednja omogočajo uporabnikom interakcijo z drugimi uporabniki in deljenje podatkov s prijatelji, znanci in javnostmi. Z uporabo družbenih omrežjih pa so povezana tudi številna tveganja (zloraba podatkov, oblike izsiljevanj in nadlegovanj, kraja identitete, vdori v uporabniški račun, prevare in goljufije), zato je pomembno krepiti ozaveščenost uporabnikov o nevarnostih in posledicah samorazkrivanja ter deljenja osebnih podatkov. V ta namen je treba razumeti katere okoliščine spodbujajo ali zavirajo odločitve uporabnikov glede deljenja informacij na tovrstnih omrežjih. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti kateri dejavniki iz teorije načrtovanega vedenja in modela izračuna zasebnosti, so povezani s samorazkrivanjem na družbenem omrežju Facebook med uporabniki v Sloveniji ter ali se zaznava teh dejavnikov razlikuje med uporabniki, ki delijo osebne podatke z drugimi ljudmi in uporabniki, ki osebnih podatkov ne delijo z drugimi. Izvedena je bila kvantitativna raziskava s pomočjo spletne ankete, v kateri je sodelovalo 195 respondentov. Ugotovili smo, da so vsi dejavniki, vključeni v raziskavo povezani s samorazkrivanjem na Facebooku. Najmočneje je s tem povezan odnos do deljenja informacij, najšibkeje pa zaznava nadzora nad deljenimi podatki. Dokazali smo tudi, da imajo uporabniki, ki na Facebooku delijo osebne podatke z drugimi drugačen odnos do deljenja podatkov ter drugače zaznavajo koristi in tveganja, kot tisti uporabniki, ki osebnih podatkov ne delijo z drugimi ljudmi. Gre za eno izmed redkih raziskav o samorazkrivanju in deljenju osebnih podatkov na družbenih omrežjih v slovenskem prostoru, ki je vključevala dejavnike iz različnih teoretičnih izhodišč. Rezultati so uporabni kot izhodišče za nadaljnje raziskave na tem področju, ugotovitve pa je mogoče upoštevati pri ozaveščanju uporabnikov o varni rabi spleta ter izobraževanju o pomembnosti nastavitev zasebnosti in varnosti osebnih podatkov.
Ključne besede: diplomske naloge, družbeno omrežje, Facebook, samorazkrivanje, osebni podatki, uporabnik
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 189; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (722,87 KB)

4.
Uporaba aktivnih elementov za zagotavljanje ustreznih napetostnih profilov v distribucijskih omrežjih
Marko Vodenik, 2021, magistrsko delo

Opis: Cilj zaključnega dela je preveriti ustreznost uporabe aktivnih elementov omrežja in storitev prožnosti energije uporabnikov omrežja za zagotavljanje ustreznih napetostnih profilov in preprečevanje preobremenitev v distribucijskih omrežjih. Za izbrano distribucijsko omrežje, za katerega smo imeli podane rezultate meritev, smo izvedli izračune pretokov energije z metodo BFS (Backward Forward Sweep). Omejili smo se na upoštevanje tehničnih kriterijev za sprejemljivost rešitev, ki zagotovijo ustrezen napetostni profil in preprečujejo preobremenitve elementov omrežja v najtežjih obratovalnih pogojih.
Ključne besede: napetostni profil, distribucijsko omrežje, izračun pretokov energije, aktivni elementi, prožnost energije
Objavljeno: 24.05.2021; Ogledov: 134; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

5.
Sanacija varnostnih višin na visokonapetostnem daljnovodu z montažo ACCC vodnikov
Igor Bratić, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga opisuje možne rešitve za sanacijo varnostnih višin na obstoječem 110 kV daljnovodu DV 110 kV Kidričevo – Breg – Ptuj – Formin. Ker trasa daljnovoda poteka večinoma po kmetijskih zemljiščih prihaja do nevarnosti preskoka med faznimi vodniki ter velikimi obdelovalnimi stroji, kar predstavlja resno nevarnost za upravljalce teh strojev. Konvencionalna rešitev bi bila popolna porušitev starega daljnovoda in postavitev novih višjih stebrov, vendar je omenjeni postopek sanacije, zaradi zakonodaje in upravnih postopkov zelo dolg. Težavo lahko saniramo v zelo kratkem času z zamenjavo klasičnih ACSR vodnikov z montažo vročih vodnikov z majhnim povesom (HTLS vodniki) – v našem primeru z vodnikom ACCC. Glavna tema tega dela je opis in rezultat sanacije varnostnih višin v primeru montaže ACCC vodnikov.
Ključne besede: visokonapetostni daljnovodi, prenosno omrežje, HTLS vodniki, ACCC vodniki, rekonstrukcija, povesi.
Objavljeno: 14.05.2021; Ogledov: 145; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

6.
Izvedba pametnih inštalacij GIRA za stanovanjske stavbe in njihova primerjava z običajnimi inštalacijami
Denis Punčoh, 2021, diplomsko delo

Opis: Pametne inštalacije v stanovanjskih hišah so inštalacije, v katerih posamezni elementi delujejo na električni pogon, so upravljani neposredno ročno ali pa daljinsko preko centralno vodenega sistema. To nam omogoča večji nadzor, večjo udobnost, varnost, možnost oddaljenega nadzora in možnost izvajanja vodenja učinkovite rabe energije. S sistemom, kot so pametne inštalacije, lahko opravljamo različne funkcije v stanovanjskem ali gospodarskem objektu. Vse te funkcije pa se upravljajo preko pametnih stikal ali z napravami, ki imajo dostop do internetne povezave. V nadaljevanju te naloge bom pisal o prihodnosti informatizacije (informatizacija = uvajanje informatike) stanovanjskih stavb, analiziral njeno delovanje in vodenje. Podrobneje bom predstavil elemente, ki so potrebni za izvedbo pametne inštalacije in njeno programiranje. Med drugim v nalogi opisujem uporabo njenih elementov, da dosežemo učinkovito rabo energije in možnosti povezovanja v Smart Grids. Raziskal sem tudi prednosti in slabosti pametnih inštalacij ter cenovne razlike v primerjavi z investicijo v navadne inštalacije.
Ključne besede: El. električne G3-PLC certifikat neodvisnega testnega laboratorija za platformo pametnih števcev NN nizka napetost PVC polivinilklorid PE ozemljitveni vodnik VN visoka napetost SVN predpis o železniških signalnovarnostnih napravah TP transformatorska postaja R-P razdelivec v pritličju Al aluminij GIRA ime podjetja KNX standard avtomatizacije stanovanj in stavb AC izmenična napetost DC enosmerna napetost IP naslov za internetno omrežje BUS tip kabla Itd in tako dalje ETS orodje za programiranje BIM stanovanjsko informacijsko modeliranje PGD Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja PZI Projekt za izvedbo PID Projekt izvedenih del
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 265; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (7,19 MB)

7.
Raba angleškega jezika medijsko izpostavljenih oseb v Sloveniji na družbenem mediju Instagram
Špela Roze, 2021, diplomsko delo

Opis: Instagram je postal, zraven Facebooka in Twitterja, eden od treh najpomembnejših družbenih omrežij današnjega časa. Domnevamo, da se vse več medijsko izpostavljenih oseb odloči za ustvarjanje uporabniškega računa na Instagramu in rabo le-tega v promocijske in privatne namene. Ker Instagram omogoča tudi internacionalni doseg sledilcev, domnevamo, da je raba angleškega jezika vedno pogostejša med medijsko izpostavljenimi osebami tudi na območju Slovenije. Zato bomo v diplomskem delu na podlagi raziskovalnih vprašanj preučili in predstavili rabo angleškega jezika pri objavljanju vsebin medijsko izpostavljenih oseb na območju Slovenije, na družbenem mediju Instagram.
Ključne besede: Instagram, družbeno omrežje, angleški jezik, objavljanje vsebin
Objavljeno: 23.04.2021; Ogledov: 185; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

8.
Analiza hidrantnega omrežja v občini Grad
Sara Sukič, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava analizo ustreznosti in zmogljivosti hidrantnega omrežja v občini Grad. V začetku diplomskega dela je opisano Javno podjetje Vodovod sistema B, d. o. o., poleg tega pa so predstavljene še zakonodaja v Republiki Sloveniji, požarna ogroženost naravnega okolja in oskrba s pitno vodo. V nadaljevanju sledi opis hidrantnih omrežij in primerjava slovenskih hidrantnih omrežij z omrežji v drugih državah. Merjene podatke s terena smo primerjali z izračunanimi količinami iz matematičnega modela. Analiza je izvedena z uporabo odprtokodne programske opreme EPANET za izdelavo hidravličnega modela in s pomočjo programa QGIS za izdelavo geografskih informacijskih sistemov (GIS). Prav tako je izvedena spletna anketa in predstavljena primerjava uporabnosti hidrantnega omrežja s strani gasilskih društev oz. profesionalnih enot.
Ključne besede: hidrantno omrežje, GIS, hidrant, vodovodni sistem
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 288; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (11,03 MB)

9.
Vpliv razpršenih virov, polnilne infrastrukture pri e-mobilnosti in ogrevanja na elektrodistribucijsko omrežje
Zdenko Škraban, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je namenjeno proučitvi ključnih izzivov, ki so zaradi vedno večjega števila priključenih razpršenih virov in vedno večjega odjema za ogrevanje in e-mobilnost pred distribucijskim omrežjem za električno energijo. Zaradi tega je slovensko distribucijsko omrežje soočeno s spremembami, ki občutno posegajo v dosedanji način njegovega načrtovanja, vodenja, upravljanja in obratovanja. V diplomskem je bilo ugotovljeno, da smo dejansko v obdobju revolucije v nizkonapetostnem distribucijskem omrežju. Zato bodo na eni strani potrebne investicije v njegovo nadgradnjo s hitro ponovno elektrifikacijo, na drugi strani pa investicije v njegovo učinkovito in zanesljivo upravljanje s pomočjo informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki bodo usklajene z mednarodnimi standardi.
Ključne besede: distribucijsko omrežje, razpršeni viri, e-mobilnost, toplotne črpalke
Objavljeno: 21.12.2020; Ogledov: 205; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

10.
Pomen poslovnih družabnih omrežij
Ana Vrezner, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je, da opredelimo pomen poslovnega družabnega omrežja in da predstavimo uporabo poslovnega družabnega omrežja Yammer. Najprej smo v teoretičnem delu opredelili pomen družabnega omrežja in nato še poslovnega družabnega omrežja. Opisali smo vrste družabnih omrežij ter predstavili sam razvoj. Nato smo opredelili še trende, ki so trenutno aktualni. Družabno omrežje je torej spletno mesto ali računalniška aplikacija, ki nam omogoča, da med seboj komuniciramo in si delimo informacije preko interneta. Omogoča nam, da se zbližamo z enako mislečimi posamezniki in se z njimi prostovoljno povežemo.
Ključne besede: Družabno omrežje, poslovno družabno omrežje, Yammer
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 177; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici