SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
INSTRUMENTI ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE EU DO DRŽAV GCC
Anja Zupanc, 2009, diplomsko delo

Opis: Integraciji EU in GCC se pogajata za prostotrgovinski sporazum, ki bo prvi sporazum med dvema regionalnima integracijama. Sporazum bo celovit in bo vseboval različna področja, ki spadajo tudi v širše sodelovanje med EU in GCC. Pogajanja trajajo že od leta 2003 in navzven izgleda, kot da se nikamor ne premaknejo. Vendar pa vključujejo najrazličnejša področja, pri katerih je potrebno uskladiti ekonomijo in politiko obeh regij in prilagoditi posamezne zakone. Pri tako zapletenem sporazumu, ki je prvi sporazum s takšno širino in bo predstavljal osnovo za nadaljnje sporazume med integracijami, ni nič čudnega, da pogajanja trajajo že vrsto let in da sporazum še ni podpisan. Pojavljajo se tudi različne ovire, kot so varnost v integraciji GCC, bilateralni sporazumi med posameznimi evropskimi državami in članicami GCC, kulturne razlike in še mnoge druge omejitve, ki postopek le še zavlačujejo. Vsekakor pa obe strani upata na hitro razrešitev nesoglasij in podpis sporazuma, ki bi prinesel obojestransko korist. EU bi imela zagotovljene stalne in zanesljive zaloge nafte, GCC pa bi s pomočjo EU postala varna regija, ki bi se lahko razvijala in postajala vse bolj samostojna. Trgovanje med regijama bi postalo cenejše, saj bi se carinske tarife znižale oziroma za večino proizvodov izničile. Sodelovanje bi se povečalo tudi na področju izobraževanja, kjer bi se študenti iz GCC vključevali v šolanje na evropskih univerzah in obratno. Prostotrgovinski sporazum med EU in GCC bo vsekakor prinesel veliko koristi za obe strani, prav tako pa tudi za ostale države in regije, ki bodo dobile osnovo za sporazume takšne vrste in si bodo z obstoječim sporazumom lahko pomagale, se iz njega učile in marsikaj povzele. Za tako zapleten sporazum pa je potrebno veliko časa za primerno in obsežno ureditev, ki bo narekovala nadaljnje sodelovanje med integracijama EU in GCC ne le na ekonomskem, ampak tudi na političnem in socialnem področju.
Ključne besede: - Evropska unija, - Gulf Cooperation Council, - prostotrgovinski sporazum, - pogajanja za prostotrgovinski sporazum, - skupna zunanjetrgovinska politika, - instrumenti skupne zunanjetrgovinske politike, - enotni notranji trg, - carinske in necarinske omejitve, - World Trade Organisation, - mednarodno trgovanje, - nafta, - regionalna integracija, - carinska unija, - trgovinski režim.
Objavljeno: 12.02.2010; Ogledov: 2225; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (425,55 KB)

4.
VZAJEMNO PRIZNAVANJE PROIZVODNIH PRAVIL PO PRAVU EVROPSKE UNIJE
Katja Leber Vračko, 2010, diplomsko delo

Opis: Pravilo vzajemnega priznavanja določa, da se mora blagu, proizvedenemu in danemu na trg v eni državi članici praviloma brez omejitev dopustiti dostop na trg drugih držav članic. Načelo pomembno vpliva na prost pretok blaga med državami članicami Evropske unije, saj kar ena četrtina proizvodov v meddržavni trgovini EU še ni harmonizirana in je zato podvržena nacionalnim proizvodnim pravilom. Za gospodarske subjekte to večkrat pomeni dodatno prilagajanje in stroške, saj morajo pri meddržavni prodaji blaga zadostiti pravilom izvorne in namembne države članice. Ker to pomeni dvojno breme, je tuje blago v slabšem položaju kot domače. Načelo vzajemnega priznavanja zato zahteva priznavanje proizvodnih pravil drugih držav članic in s tem zagotavlja negativno integracijo v popolnoma novem pomenu. Pravilo vzajemnega priznavanja pa ni absolutno, države članice imajo namreč možnost, da za dostop na njihov trg zahtevajo izpolnitev strožjih proizvodnih pravil. Gre za izjeme od vzajemnega priznavanja, ki državam članicam omogočajo, da preverijo, ali določen proizvod iz druge države članice zagotavlja enakovredno raven varstva kot jo zagotavljajo lastna nacionalna pravila. Kadar želi namembna država članica uveljaviti višje zahteve, mora pri tem upoštevati dva pogoja. Prvi je ta, da se mora takšen ukrep opravičiti z višjim razlogom v javnem interesu (kot so varstvo potrošnikov, okolja, javnega zdravja, itd.) in drugi, da je tak ukrep sorazmeren. Pri uporabi načela vzajemnega priznavanja so se v praksi pojavljale težave zaradi nepoznavanja pravic in obveznosti tako na strani gospodarskih subjektov kot tudi na strani nacionalnih organov. Pomemben korak za izboljšanje teh težav je pomenilo sprejetje Uredbe 764/2008. Le-ta je natančno definirala potek postopka, ki mu morajo nacionalni organi slediti pri uveljavljanju izjem od vzajemnega priznavanja in zahtevala vzpostavitev kontaktnih točk z namenom posredovanja informacij gospodarskim subjektom o pravicah, ki jim pripadajo iz naslova vzajemnega priznavanja.
Ključne besede: količinske omejitve in ukrepi z enakim učinkom, materialno diskriminatorni ukrepi, načelo vzajemnega priznavanja, izjeme, proizvodna pravila
Objavljeno: 13.04.2010; Ogledov: 1530; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (632,89 KB)

5.
SVOBODA IZRAŽANJA IN NJENE OMEJITVE
Sabina Francek, 2010, diplomsko delo

Opis: Od uzakonitve habeas corpus, t.j. prve kodifikacije človekovih pravic, do objave mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, je minilo več kot 300 let. V tem času sta se obseg in število človekovih pravic postopno povečevala, predvsem po zaslugi 'malega človeka', ki si je v revolucijah in vojnah ter v organiziranem delavskem gibanju z velikikmi žrtvami priboril te pravice. Od osebnostnih pravic, ki so bile prvič kodificirane v Bill of Rights ter do Deklaracije o pravicah človeka in državljana, ki je opredelila človekove pravice na fizično in moralno celovitos, je bil na področju človekovih pravic in svoboščin storjen velik napredek. Obodbje zadnjih petdeset let označuje na eni strani poudarjanje in mednarodno pravno varstvo človekoviih pravic, na drugi strani pa istočasno masovno kršenje in poseganje v temeljne pravice in svoboščine v mnogih državah. V Evropi je za varstvo človekovih pravic posebnega pomena Evropska konvencija o človekovih pravicah, katere namen je oblikovanje in uvajanje pooenotenega koncepta 'evropskih človekovih pravic'. 1. odstavek 10. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in svoboščin ( Vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja. Ta pravica obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje. Ta člen ne preprečuje državam, da zahtevajo dovoljenje za delo radijskih, televizijskih in kinematografskih podjetij ) opredeljuje svobodo govora- določba zagotavlja vsakomur pravico, do svobode izražanja, mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej, brez vmešavanja javne oblasti. Na podlagi te določbe je Evropsko sodišče za človekove pravice izoblikovalo nekatera načela, ki poudarjajo, da predmet njenega varstva niso le mnenja, filozofske ideje ali različni načini izražanja političnih mnenj, temveč tudi dejstva, novice in ideje, ki so lahko za koga žaljive, celo šokantne in vznemirljive za državo ali določen del prebivalstva, ker je vloga tiska nezamenljiva pri informiranju javnosti o zadevah javnega pomena in da je prav zaradi varovanja medijske svobode dopustno celo žaljivo izražanje. Zato so tudi meje sprejemljive kritike širše, kadar gre za politične oz. javne osebnosti, kot to sicer velja za spoštovanje zasebnosti ostalih oseb. Takšno svobodo daje demokratični pluralizem, kajti demokracija je javnomnenjski proces, za katerega je značilen svoboden način razmišljanja, katerega idejni temelj je toleranca do nasprotnih stališč in mnenj. Svoboda izražanja misli je torej nesporno temeljni pogoj za svobodo duha in zato tudi medijsko svobodo. Spoštovati dostojanstvo osebe pa je dolžnost, ki jo ima človek do sebe kot moralnega bitja. Spoštovanje človeškosti lahko zahteva od vsakega drugega človeka, vendar človek ni dolžan spoštovati le samega sebe, ampak ima to dolžnost tudi do drugih ljudi. Ker pravo ne more v celoti zagotoviti miru in sožitja med ljudmi, se na številnih področjih pojavlja potreba po moralni varnosti, ki odseva v visoki humanizirani kulturi, prežeti z etičnimi merili vsakega posameznika in družbe kot celote. Zagotavljanje moralne varnosti pa pomeni tudi bistveno višjo stopnjo varnosti človeka, kot mu jo zagotavlja pravo. V diplomski nalogi sem tako zajela zgodovino razvoja človekovih pravic s poudarkom na medijski svobodi in svobodi izražanja ter novinarski etiki Zajela sem veljavno zakonodajo s tega področja ter se v osrednjem delu naloge bolj podrobno posvetila kaznivim dejanjem zoper čast in dobro ime. Ta so taksativno našteta v 18. poglavju Kazenskega zakonika. Nalogo sem zaključila s sodnim varstvom časti in dobrega imena ter potekom kazenskega postopka. Osvetlila sem težave s katerimi se soočajo sodišča pri obravnavi teh kaznivih dejanj ter v kolikšno pomoč jim je tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice.
Ključne besede: Ključne besede: človekove pravice, svoboda govora, mediji, izražanje, omejitve, novinarska etika, čast, dobro ime, kazenska odgovornost, sodno varstvo
Objavljeno: 25.05.2010; Ogledov: 3991; Prenosov: 733
.pdf Celotno besedilo (414,45 KB)

6.
NAČINI PREŽIVLJANJA PROSTEGA ČASA PRI ŠTUDENTIH
Jelena Huzjan, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Prosti čas šudentov, ki ga lahko opredelimo kot celoten čas izven študijskih obveznosti oz. čas, ki ga študent sam oblikuje in organizira, odvisno od svojih želja, potreb in možnosti, je za študente večstransko pomemben. Omogoča sproščanje in počitek od študijskih obveznosti, različne prostočasne dejavnosti pa lahko prispevajo k izgradnji posameznikove osebnosti, boljšem psiho-fizičnem zdravju, socializaciji osebe in pridobivanju novih znanj in veščin. Število dejavnikov, ki vplivajo na način preživljanja prostega časa, je veliko, pomembnost posameznega dejavnika pa je različna od študenta do študenta. Kot pomembnejše in bolj pogoste vplivne dejavnike lahko opredelimo količino prostega časa, finančna sredstva, osebnostne značilnosti posameznika in dostopnost posameznih prostočasnih vsebin, prav tako pomemben vpliv pa imajo tudi ljudje, s katerimi so študenti v stiku, razmere v okolju in aktualni družbeni trendi. Študenti danes lahko izbirajo med številnimi načini preživljanja prostega časa, saj je ponudba prostočasnih dejavnosti večja kot kadarkoli prej in veliko je takih, ki so cenovno, časovno in fizično dostopne širšem krogu študentov. Rezultati raziskave, izvedene v praktičnem delu, so pokazali, da velik del študentov čuti pomanjkanje prostega časa. Pomemben del prostega časa pri študentih zajema druženje s prijatelji, športne aktivnosti, delo za računalnikom in študentsko delo, več časa bi pa radi namenili še za potovanja in dodatna izobraževanja. Glavni dejavnik, ki jih omejuje pri željenem načinu preživljanja prostega časa, je pomanjkanje finančnih sredstev.
Ključne besede: prosti čas, prostočasne dejavnosti, svobodna izbira, omejitve, študentsko delo, družbeni trendi, interesi
Objavljeno: 29.11.2010; Ogledov: 1819; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (683,92 KB)

7.
INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE EU DO DRŽAV ASEAN
Maja Tepeš, 2010, diplomsko delo

Opis: Integraciji EU in ASEAN sta svoje tridesetletno sodelovanje na številnih področjih sklenili nadgraditi s sklenitvijo prostotrgovinskega sporazuma. Sporazum se bo dotikal številnih področij, na katerih integraciji že intenzivno sodelujeta. Pogajanja potekajo na področjih, kot so prehrana, varstvo človekovih pravic, terorizem, okoljski problemi in podnebne spremembe, energija ter javno zdravje. Pogajanja so se začela leta 2007, vendar so bila dve leti kasneje sporazumno prekinjena. Med obema integracijama namreč obstajajo številne ovire, ki onemogočajo hitro sklenitev sporazuma. Te ovire se nanašajo predvsem na raznolikost članic ASEAN, na njihove razvojne vrzeli, na trenutno gospodarsko in finančno krizo, ki je prizadela tudi območje jugovzhodne Azije, ter na vojaško diktaturo, ki vlada v Mjanmaru, in s tem povezano kršenje človekovih pravic. Obe strani si prizadevata za čim prejšnjo premostitev težav, ki se pojavljajo pri pogajanjih za sklenitev sporazuma o prosti trgovini. Sporazum bi obema integracijama prinesel pomembne koristi, kot so liberalizacija storitev, lažje trgovanje zaradi odprave carinskih omejitev, vpliv na blaginjo in proizvodnjo. Članice ASEAN bi s sklenitvijo sporazuma postale manj odvisne od sosednjih držav, bolj bi se odprle preostalemu svetu in postale neodvisne od dogodkov v regiji. Kljub premoru v pogajanjih s celotno integracijo se je EU odločila za začetek pogajanj s posameznimi članicami, saj menijo, da bodo tako lažje sklenili sporazum s celotno integracijo. Tako je v marcu 2010 potekal prvi krog pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu s Singapurjem, v načrtu pa je začetek pogajanj še z nekaterimi drugimi članicami.
Ključne besede: Evropska unija, Združenje držav jugovzhodne Azije, prostotrgovinski sporazum, pogajanja za prostotrgovinski sporazum, skupna zunanjetrgovinska politika, instrumenti skupne zunanjetrgovinske politike, enotni notranji trg, carinske in necarinske omejitve, mednarodno trgovanje, carinska unija, trgovinski režim
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 2056; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

8.
KMETIJA SLAVNIH: SPORNOST DA ALI NE?
Monika Horvat, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Resničnostni šovi so v Sloveniji doživeli pravi razcvet. Bar, Veliki brat, Kmetija oziroma Kmetija slavnih so pred zaslone pritegnili veliko gledalcev, ki se želijo ob takih oddajah sprostiti. Ravno zaradi velike gledanosti vseh starostnih populacij prebivalstva ustvarjalci resničnostnih šovov ne bi smeli pozabiti na etičnost. V Kmetiji slavnih smo tako še posebej bili priča raznim spornim prikazom pornografije in nasilja, ki niso bili primerni za čas predvajanja. V diplomski nalogi sem skušala prikazati, s kakšnimi zakonskimi omejitvami, ki veljajo za programske vsebine v Sloveniji in Evropi, so se srečali ustvarjalci oddaje Kmetija slavnih ter kakšni ukrepi so jih ob kršenju zakonov doleteli. V drugem delu je narejena raziskava, ki je vključevala 132 anketirancev. Izrazili so svoje mnenje o Kmetiji slavnih. Oddajo je redno, torej vsak dan, spremljalo 18,18 % anketirancev, ostali so jo občasno. Večina se je strinjala, da Kmetija slavnih nima primerne vsebine. 88,6 % anketirancev je med drugim še menilo, da ni primerna za otroke do 15. leta starosti, saj ne prinaša koristnega sporočila.
Ključne besede: Kmetija slavnih, Kmetija, resničnostna oddaja, zakonske omejitve
Objavljeno: 08.12.2010; Ogledov: 8605; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

9.
SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV NA TRGU EU
Mojca Zagernik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo v šestih poglavjih analizirali svoboščino prostega pretoka storitev na trgu EU. V uvodnem delu smo predstavili namen, cilje in osnovne trditve diplomske naloge, opredelili predpostavke in omejitve ter določili metode raziskovanja. V drugem poglavju smo raziskali, kakšen je pomen skupnega trga v EU in predstavili vlogo storitev na trgu EU. Skozi pravne vire smo analizirali pravno podlago za razvoj svoboščine prostega opravljanja storitev ter ugotovili, da obstajajo ovire, ki omejujejo prosto opravljanje storitev ponudnikom storitev ter ovire, ki onemogočajo prosto sprejemanje storitev v EU. V tretjem poglavju smo natančneje analizirali in definirali posamezne vrste ovir, ki se kažejo kot diskriminatorna ravnanja ter posledično izboljšujejo položaj domačim ponudnikom storitev v primerjavi s ponudniki iz drugih držav članic. V četrtem poglavju smo podrobneje preučili nastanek in postopek razvoja najnovejše direktive s področja opravljanja storitev v EU, ki poleg sodne prakse Sodišča ES predstavlja najpomembnejšo pravno podlago na tem področju. V petem poglavju smo opredelili pravila za opravljanje storitev in v šestem poglavju razmejili omejitve in izjeme od pravila o prostem opravljanju storitev v EU. Sklenili smo, da so storitve eno najpomembnejših področij izgradnje skupnega trga EU in da so aktivnosti EU usmerjene k odpravljanju ovir na področju svobode opravljanja storitev.
Ključne besede: Evropska unija, Pogodba o Evropski Skupnosti, skupni trg EU, prost pretok storitev, svoboda do ustanovitve sedeža, sodna praksa sodišča evropskih skupnosti, diskriminacija, nediskriminatorne omejitve z diskriminatornim učinkom, osebne svoboščine, neposredni učinek, Direktiva 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu.
Objavljeno: 10.12.2010; Ogledov: 2085; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (389,12 KB)

10.
Bittorrent in varstvo avtorskih pravic
Aleš Črešnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Širokopasovni internet je povzročil pravo revolucijo glede prenosa podatkov, ki je lahko legalen ali nelegalen. Z razvojem bittorrent protokola pa se je prenos poenostavil do te mere, da je prenašanje avtorskopravno zaščitenih vsebin postalo nekaj samoumevnega. Prav t.i. pirati to novo tehnologijo izkoriščajo bolj kot kdajkoli prej, s tem pa kršijo avtorsko pravo. V ta namen so zakonodajalci uzakonili pravno varstvo tehnoloških ukrepov, ki nadzirajo dostop in uporabo avtorsko zaščitenega dela. Vendar pa je tehnologija naprednejša kot pravo, zato bi morali imetniki avtorskih in sorodnih pravic najti nove poslovne modele, preko katerih bi distibuirali digitalne vsebine. To že uspešno počnejo pri Apple-u s spletno trgovino iTunes. Prevelika zaščita avtorskih pravic pa grozi, da bo porušila občutljivo ravnovesje med pravicami imetnikov avtorskih pravic in občim družbenim interesom.
Ključne besede: avtorska pravica, omejitve avtorske pravice, internet, tehnološki ukrepi, licence, digitalna tehnologija, iTunes
Objavljeno: 09.12.2010; Ogledov: 1724; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (737,39 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici