| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Upravljanje in obvladovanje omejitve gibanja in karantena
Ana Hlastan, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali problematiko upravljanja in obvladovanja omejitve gibanja (izolacijo) in karanteno, ki sta ob tovrstnih dogodkih nujna ukrepa za preprečevanje širjenja izbruha nalezljivih bolezni. Za strateško razmišljanje je zato ključno, da tovrstne izbruhe pričakujemo, imamo potrebne postopkovnike in izbruhe čim prej poskušamo zaustaviti. V teoretičnem delu smo predstavili nalezljive bolezni, protiukrepe in načine obvladovanja bolezni. Predstavili smo tudi soočanje ljudi s situacijo in primere dobrih praks ravnanja nekoč (aviarna influenca, nova gripa) in danes (COVID-19). Nato smo podrobneje predstavili rezultate raziskave, izvedene z anketnim vprašalnikom. S pomočjo anketnega vprašalnika smo raziskali razmišljanje in ozaveščenost študentov o upravljanju in obvladovanju omejitve gibanja in karantene. V empiričnem delu diplomskega dela smo želeli ugotoviti mnenje študentov o problemu ignorance povsem naravne možnosti izbruha nalezljivih bolezni, problemu nepoznavanja pravilnega posredovanja in problemu posledic nepravilnega posredovanja pri izbruhu nalezljivih bolezni. Rezultati so pokazali, da se anketirani zavedajo možnega izbruha nalezljivih bolezni. Vedo, da je v takšni situaciji zelo pomembno ukrepanje strokovnjakov. Iz rezultatov je tudi razvidno, da več kot polovica anketiranih ne loči med izolacijo in karanteno ter da delno upoštevajo ukrepe. V takšnih izrednih dogodkih morajo biti informacije verodostojne, da ljudem dajo občutek varnosti. Anketirani so mnenja, da je bilo informacij v zvezi z virusom COVID-19 premalo, saj so jih iskali sami, pri prijateljih in prek medijev.
Ključne besede: izbruh nalezljivih bolezni, epidemija/pandemija, omejitev gibanja, karantena, upravljanje/obvladovanje.
Objavljeno: 06.11.2020; Ogledov: 305; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

2.
Pomen neverbalne komunikacije v medosebnem komuniciranju v času omejenega gibanja zaradi epidemije
Erna Kovačević, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučili neverbalno komunikacijo v računalniško posredovani komunikaciji pri medosebnih odnosih v času, ko je gibanje omejeno. Izvedli smo natančen pregled in razlago osnovnih pojmov, kot so neverbalna, medosebna in računalniško posredovana komunikacija. V drugem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali, ali obstaja razlika v pripisovanju pomena neverbalni komunikaciji pred in po času omejenega gibanja zaradi bolezni COVID-19, ter proučili pogostost uporabe posameznih komunikacijskih medijev in neverbalnih sredstev pred in v času epidemije. Ugotovili smo, da so se uporabniki začeli bolj zavedati pomena neverbalne komunikacije v času omejenega gibanja in se hkrati začeli bolj posluževati video klepeta in takojšnjega sporočanja, medtem ko je komuniciranje prek e-pošte ostalo skoraj nespremenjeno. Pogostost uporabe najbolj razširjenih neverbalnih nadomestkov v računalniško posredovani komunikaciji pa se ni spremenila.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, medosebna komunikacija, računalniško posredovana komunikacija, omejitev gibanja
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 246; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

3.
Prisotnost stresa pri zdravstvenih delavcih v psihiatriji ob izvajanju posebnih varovalnih ukrepov
Danijel Forštner, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Beseda stres je ena izmed najpogosteje uporabljenih besed v današnjem času. Zaradi narave dela so zdravstveni delavci vsakodnevno mnogokrat izpostavljeni stresu, v psihiatričnih bolnišnicah pa se med izvajanjem posebnih varovalnih ukrepov izpostavljenost nedvomno poveča, saj le-ta lahko posega tudi v svobodo in integriteto pacienta. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti kateri posebni varovalni ukrepi so najbolj stresni, kako in kdaj jih anketiranci doživljajo kot najbolj stresne in kako se spopadajo z njim. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimne ankete. Anketiranci so k anketi pristopili prostovoljno in je bila izvedena med zaposlenimi zdravstvenimi delavci v eni psihiatrični bolnišnici v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 70 anketirancev. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci največji stres doživljajo pri izvajanju posebnega varovalnega ukrepa telesnega oviranja s pasovi. Glede na čas izvajanja posebnega varovalnega ukrepa kot najbolj stresno opredelijo nočno izmeno. Za najpogostejši simptom stresa med izvajanjem posebnega varovalnega ukrepa so izpostavili pospešen srčni utrip. Za obvladovanje stresa pa večina anketirancev uporablja šport in rekreacijo. Diskusija in zaključek: Tempo in način dela zdravstvenih delavcev je zaradi izmenske narave dela podvržen povečani stresnosti. Zaradi načina dela je v psihiatričnih bolnišnicah izpostavljenost stresu še večja zaradi posegov v osebne svoboščine in pravice posameznikov, kar lahko privede do izpostavljenosti različnim vrstam agresivnosti. Zaposlenim je potrebno nuditi potrebno podporo v smislu razreševanja težav oz. analiziranju dogodkov ter omogočanje zadostnega počitka.
Ključne besede: Duševno zdravje, prisila, omejitev, obvladovanje stresa, psihiatrične ustanove.
Objavljeno: 24.12.2019; Ogledov: 668; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (865,55 KB)

4.
Atipične stvarne služnosti v teoriji in sodni praksi
Sara Knez, 2019, magistrsko delo

Opis: Tipična oz. 'prava' stvarna služnost je služnost, ki jo ureja 1. odstavek 213. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Zakonsko je definirana kot pravica lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (negativna služnost). Iz tega lahko sklepamo, da je atipična stvarna služnost služnost, ki je 'pravi' stvarni služnosti podobna, vendar se od nje v določenih elementih vseeno razlikuje. Tako SPZ v 226. členu ureja nepravo stvarno služnost. Opredeljena je kot služnost, ki je po svoji vsebini stvarna služnost, a se ustanovi v korist določene osebe. Iz opredelitve vidimo, da združuje elemente tako stvarnih kot osebnih služnosti. Po vsebini oz. upravičenjih je podobna pravi stvarni služnosti, s to razliko, da se ne ustanovi v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine, temveč v korist točno določene fizične ali pravne osebe. V tej značilnosti pa je podobna osebni služnosti, zaradi česar 226. člen v 2. stavku določa, da se glede nastanka in prenehanja tovrstnih služnosti uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo osebne služnosti. Določba 226. člena SPZ predstavlja pravno podlago za nastanek posebne vrste služnosti, ki jih krovno ureja Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), in sicer služnosti v javno korist. 211. člen v 2. odstavku dovoljuje omejitev lastninske pravice na nepremičnini, če je to nujno potrebno za gradnjo omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture ali njihovo nemoteno delovanje. Naslednji odstavek pa omogoča ustanovitev služnosti tudi za gradnjo ali nemoteno delovanje omrežij in objektov druge javne infrastrukture, v kolikor to predvideva poseben zakon. Zakon primarno zahteva pravnoposlovni nastanek služnosti v javno korist, če to ni mogoče, pa omogoča prisilni nastanek v posebnem upravnem razlastitvenem postopku. Kot služnostni upravičenec nastopajo država, občina ali investitor javne infrastrukture. Namen teh služnosti je zasledovanje javne koristi, ki mora biti podana na dveh ravneh. Da je omejitev lastninske pravice dopustna, mora biti najprej podana abstraktna javna korist. To pomeni, da mora biti služnost v javno korist predvidena za namen, določen z zakonom, poleg tega pa mora biti predvidena v ustreznem prostorskem aktu. Nato pa mora upravni organ, ki odloča v postopku, še v vsakem konkretnem primeru posebej presojati, ali je podana konkretna javna korist. Za to se zahtevata dva pogoja, in sicer: 1) služnost v javno korist je za dosego javne koristi nujno potrebna (nujnost) in 2) javna korist razlastitvenega namena je v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino (sorazmernost). Potreben pa je še dodaten pogoj, da država ali občina ne razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino, s katero bi lahko dosegla isti namen. Lastniku v primeru obremenitve nepremičnine s služnostjo v javno korist pripada ustrezna odškodnina oz. nadomestilo. Naše pravo pa pozna še en institut, ki je vsebinsko primerljiv s stvarno služnostjo, in sicer zakonito služnost (legalna servituta). Formalno gledano ne gre za stvarno služnost, temveč za sklop upravičenj uporabe tuje nepremičnine, ki imajo pravno podlago neposredno v zakonu. Služnosti v javno korist in zakonite služnosti imajo skupno to, da gre v obeh primerih za javnopravne omejitve lastninske pravice na nepremičnini. Izhodišče za oblastno omejevanje lastninske pravice najdemo v 69. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki določa, da se lastninska pravica na nepremičnini lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon. Ta določba je konkretizacija načela iz 67. členu Ustave, ki predpisuje zakonsko določanje načina pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.
Ključne besede: stvarna služnost, neprava stvarna služnost, služnost v javno korist, abstraktna javna korist, konkretna javna korist, nujnost, sorazmernost, gospodarska javna infrastruktura, razlastitveni postopek, upravna odločba, odškodnina, zakonita služnost, gospodarska in socialna funkcija lastnine, prisilna omejitev lastninske pravice
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 641; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
Imisije
Gabriela Firšt, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se v uvodu, s kratkim opisom, »dotakne« samega pojma lastninske pravice, saj gre za eno ključnih človekovih pravic, ki je deležna pravnega varstva na najvišji ravni. Kot pomemben institut, s katerim se želi zagotoviti mirno sosedsko življenje, je v nadaljevanju zaključnega dela podan oris različnih omejitev lastninske pravice, katerim je podvržen imetnik pravice. Stvarnopravna določila pa ne zavezujejo samo lastnikov, temveč tudi neposrednega posestnika, zato je v magistrski nalogi smiselno podana tudi krajša opredelitev posesti. Za boljši vpogled, in pravilno razumevanje imisij, se magistrska naloga nadalje opredeli do samega sosedskega prava, katerega glavna naloga je sosedom omogočiti prijetno sobivanje na prostorsko povezanih nepremičninah in v okviru katerega se obravnavajo imisije kot najbolj tipičen institut sosedskega prava. Z izrazom sosedstvo lahko opredelimo družbeno razmerje sosedov, torej tistih ljudi, ki so prostorsko povezani. Temu sledi pregled različnih vrst tožbenih zahtevkov, ki so na voljo posameznikom v okviru pravnega varstva pred prepovedanimi imisijami, ter razmejitev med stvarnopravnim in obligacijskopravnim varstvom. V jedru zaključnega dela so predstavljene imisije, kot eden najbolj tipičnih sosedskopravnih institutov, ter njihova klasifikacija glede na različne vrste. Imisije so raznovrstni vplivi, ki izhajajo iz ene nepremičnine in jih je mogoče zaznati na drugi nepremičnini. Niso pa vsi moteči vplivi tudi prepovedani, saj mora med lastniki prostorsko povezanih nepremičnin obstajati določena mera tolerance, na podlagi katere je vsakdo, do določene mere, dolžan trpeti vplive, ki prihajajo in se širijo iz okolice. Ali gre za prepovedano imisijo, pa je odvisno od krajevnih razmer ali škode, ki je bila prizadejana nepremičnini. Kot zanimivost, se magistrsko delo opredeli tudi do idealnih imisij, ki predstavljajo eno od vrst imisij za katero v slovenski teoriji in sodni praksi še ni jasnih stališč ali jim je priznana pravna veljava ali ne.
Ključne besede: Lastninska pravica, omejitev lastninske pravice, posest, sosedsko pravo, nepremičnina, imisije, stvarno pravno varstvo, obligacijsko pravno varstvo.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 387; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (821,33 KB)

6.
Staranje prebivalstva in programi za omejitev rasti zdravstvenih izdatkov povezanih s staranjem v izbranih državah
Ines Unuk, 2019, magistrsko delo

Opis: Struktura prebivalstva se je in se še bo v EU močno spremenila, zaradi zmanjševanja rodnosti, podaljševanja pričakovane življenske dobe in migracij. Sprememba strukture prebivalstva bo vplivala na svetovno gospodarstvo, največji vpliv pa bo staranje prebivalstva imelo na pokojnine, izdatke za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Svetovna politika se bo morala v naslednjih desetletjih soočiti s gospodarskimi, proračunskimi in družbenimi izzivi. Skoraj vse države EU so že prepoznale potrebo po reševanju vpliva staranja na javne finance in socialne modele. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vpliv staranja prebivalstva na izdatke za zdravstvo. V večini držav OECD je poraba za zdravje že prehitela gospodarsko rast. Številne projekcije kažejo da se bo poraba za zdravje še naprej srednjeročno in dolgoročno povečevala, kar pa lahko povzroči izzive fiskalne vzdržnosti nekaterih držav. Na povečevanje izdatkov za zdravstvo vplivajo nove tehnologije, demografske spremembe in institucionalne značilnosti zdravstvenih sistemov. Demografske spremembe zlasti staranje prebivalstva je pomemben dejavnik povečevanja izdatkov za zdravstvo. Starejša populacija potrebuje več zdravstvene oskrbe kot populacija v srednjih letih življenja. V magistrski nalogi smo si izbrali štiri države (Dansko, Italijo, Nizozemsko in Anglijo) za raziskavo programov ki jih države izvajajo za zmanjševanje zdravstvenih stroškov staranja. Večina programov je osnovana na osnovi preventive, saj mnoge raziskave potrjujejo da se prav s preventivo da izboljšati način življenja do takšne mere, da smo v poznejših letih bolj vitalni in lahko brez pomoči, dlje časa skrbimo sami zase. Nekaj programov je usmerjenih v mentalno zdravje starejših ljudi, v teh programih starejšim pomagajo da se vključijo v skupnost, da se ne počutijo osamljene. Za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe starejših ljudi, in posledično zniževanje stroškov zdravljenja, so nekatere države investirale v programe, v katerih se je razvijala nova tehnologija za oskrbo starejših ljudi. S pomočjo nove tehnologije, ki se osredotoča predvsem na elektronsko komunikacijo, je mogoče paciente spremljati neposredno od doma. Kar pa omogoča prihranke pri številnih zdravstvenih storitvah kot je zmanjšanje števila ur v bolnišnični postelji, zmanjšanje obiskov pri fizioterapevtih in delovnih terapevtih. Prav tako pa se je zmanjšal obisk v družinskih in specialističnih ambulant. V magistrski nalogi smo ugotovili da je večina programov za zmanjševanje zdravstvenih stroškov staranja prebivalstva, res usmerjena v preventivo, saj lahko danes naredimo največ za naše zdravje v poznejših letih.
Ključne besede: izdatki za zdravstvo, staranje prebivalstva, programi za omejitev stroškov staranja, zdravstveno varstvo.
Objavljeno: 05.12.2019; Ogledov: 370; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

7.
IZDELAVA APLIKACIJE ZA PROCEDURALNO MODELIRANJE TRIDIMENZIONALNIH PROSTOROV Z GRAFIČNIM MOTORJEM UNITY3D
Uroš Štok, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava razvoj aplikacije za proceduralno modeliranje naravnih okolij. Osnovne gradnike smo izdelali s pomočjo programskega orodja Blender, njihovo samodejno sestavljanje v večja okolja pa smo implementirali z uporabo algoritma reševanje omejitev. V ta namen smo implementirali podatkovno strukturo, ki nam je omogočala enolično in nedvoumno predstavitev 3D prostora. Uporabniško aplikacijo smo izdelali z grafičnim motorjem Unity3D v programskem jeziku C#. Rezultati so pokazali, da se z večanjem števila vzorcev hitro poveča potreben čas generacije. Slednji pa je vseeno bistveno manjši kot čas, ki ga zahteva tradicionalen uporabniško voden pristop
Ključne besede: proceduralno, generiranje, modeliranje, reševanje omejitev
Objavljeno: 25.11.2019; Ogledov: 384; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

8.
Omejitev pravice do stavke v slovenski policiji
Elidijan Hodžić, 2019, diplomsko delo

Opis: Zaradi omejevanja ali neupoštevanja predhodno sklenjenih stavkovnih dogovorov, imajo policisti in zaposleni v policiji za zaščito svojih pravic ali interesov, kot skrajno možnost v boju za svoje ekonomske in socialne interese, pravico uporabiti skrajno zakonsko sredstvo - stavko. V diplomski nalogi je proučena omejitev do stavke v slovenski policiji, zgodovinski in mednarodni razvoj ter pomen stavke. Nadalje je podrobneje opredeljena ustavno varovana pravica do stavke, kot jo določa 77. člen Ustave (»Ustava Republike Slovenije [URS]«, 1991). Cilj diplomske naloge je bil najprej ugotoviti ali so policistom z omejitvijo pravice do stavke kratene ustavne ali zakonske pravice, nadalje omejitev pravice do stavke in ureditev le-te primerjati s sosednjimi državami in nazadnje ugotoviti, kako je omejitev pravice do stavke urejena v drugih javnih službah, bistvenih za delovanje države. V diplomski nalogi je bil kot bistven za izvajanje stavk v policiji, predstavljen tudi policijski sindikat, sklenjene kolektivne pogodbe za policiste ter analizirano trenutno stanje in učinkovitost stavk v policiji. S preučitvijo tujih in domačih pravnih virov ter literature je bilo ugotovljeno, da slovenskim policistom niso kratene pravice, zaradi omejitev pravice do stavke v policiji, kot izhajajo iz 76. člena (»Zakona o organiziranosti in delu v policiji [ZODPol]«, 2013). Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo naše sosednje države: Avstrija, Hrvaška in Italija, vsaka po svoje oziroma na pravno drugačen način urejeno pravico ali celo prepoved do stavke v policiji. Ob analizi in primerjavi drugih javnih služb bistvenih za delovanje države, kot so: vojaki, pravosodni pazniki, uslužbenci finančne uprave ali civilne zaščite in reševanja, letalsko osebje in drugo osebje ter veterinarji, je bilo ugotovljeno, da imajo glede na temeljno nalogo organa podobno urejene omejitve pravice do stavke, tako da se tudi v času stavke zagotavlja vsaj minimalen obseg izvajanja osnovnih nalog organa.
Ključne besede: diplomske naloge, pravica, stavka, omejitev, policija, sindikat
Objavljeno: 31.05.2019; Ogledov: 639; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (868,90 KB)

9.
Nujna stanja v psihiatriji in vloga diplomirane medicinske sestre in tehnika zdravstvene nege pri posebnih varovalnih ukrepih
Šefik Salkunić, 2019, magistrsko delo

Opis: Urgentna stanja v psihiatriji so nevarna stanja, saj nastajajo nenadoma in nepričakovano. Takrat je ogrožen bolnik, okolica in svojci. Vloga in delo zdravstvenega osebja se začne pri sprejemu bolnika. Pomembno je, da zdravstveno osebje z ustrezno verbalno in neverbalno komunikacijo pomiri bolnika in ga ne vznemirja. Zaposleni so izpostavljeni PVU tedensko, vendar le-ti redkim povzročajo težave ali negativna občutja.
Ključne besede: Bolnik, fizična omejitev, geriatrija, psihiatrična intenzivna enota, deeskalacijske tehnike.
Objavljeno: 29.05.2019; Ogledov: 788; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

10.
Priposestvovanje služnosti v javno korist
Špela Podobnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V Zakonu o urejanju prostora so predvidene tri oblike omejitve lastninske pravice na nepremični v javno korist, med drugim začasna ali trajna služnost v javno korist. Vsaka omejitev lastninske pravice je dopustna le pod pogoji določenimi v zakonu, in sicer v primeru zagotavljanja javne koristi ter pravici do nadomestila ali odškodnine lastnika s služnostjo obremenjene nepremičnine. Zakonsko določeni pogoji omogočajo ustavnopravno zagotovljeno varstvo zasebne lastnine določeno v 69. členu Ustave RS. Služnost v javno korist je uvedel Zakon o urejanju prostora, čeprav se je že desetletja pred sprejemom tega zakona predvidevala uporaba služnosti kot podlaga za gradnjo infrastrukturnih omrežij. Služnost v javno korist predstavlja posebno obliko služnosti, saj jo opredeljujeta dve specifični značilnosti: namen ustanovitve predstavlja uresničevanje javne koristi ter ustanovitev je nujno potrebna za gradnjo omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture ali njihovo nemoteno delovanje. S priposestvovanjem pridobljena služnost v javno korist je časovno neomejena pravica, saj je potrebna dokler se uporablja oziroma obratuje javna infrastruktura zaradi katere je bila služnost ustanovljena. Služnost v javno korist je samostojno sicer neprenosljiva pravica, vendar pa se ob zamenjavi operaterja javne infrastrukture prenese na novega operaterja, saj ni pomembna oseba služnostnega upravičenca, temveč funkcija ki jo ta opravlja. Ali lahko služnost v javno korist nastane s priposestvovanjem je vprašanje, glede katerega se v pravni teoriji in sodni praksi pojavljajo različna stališča. Prevladujoče in bolj prepričljivo je stališče, da sta lahko pravna temelja za ustanovitev služnosti le pravni posel in oblikovalna sodna odločba. Pridobitev služnosti v javno korist na temelju nepravega priposestvovanja namreč predstavlja neodplačen poseg v lastninsko pravico. Tak poseg pa ni skladen s pravili in načeli prisilne pridobitve služnosti, ki mora biti glede na ustavne določbe odplačen. Problematika pridobitve služnosti v javno korist na temelju priposestvovanja še ni dobila končnega epiloga, saj je Vrhovno sodišče RS ponovno izreklo, da ne pritrjuje stališču, da ustavna določba o razlastitvi ali specialne določbe o ustanovitvi služnosti v javno korist v celoti izključujejo uporabo splošnih pravil civilnega prava o priposestvovanju.
Ključne besede: lastninska pravica, omejitev lastninske pravice, razlastitev, služnost, priposestvovanje, javna korist, nadomestilo, prenosljivost
Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 985; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (771,72 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici