| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 59
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinek diete z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov na izgubo telesne mase
Radenka Kovačević, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Število oseb s prekomerno telesno maso in debelostjo se povečuje, kar predstavlja veliki zdravstveni problem v svetu. Obstajajo različne smernice in načini prehranjevanja znižanja telesne mase. Zelo priljubljena je dieta z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, ki temelji na manipulaciji makrohranil. S pregledom literature smo želeli raziskati vpliv diete z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov na znižanje telesne mase. Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in ScienceDirect. S pomočjo PRISMA diagrama smo prikazali potek pregleda literature. Analizirane raziskave smo razvrstili v hierarhijo dokazov ter jih ocenili z ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institute. Izvedli smo opisno sintezo. Rezultati: V analizo smo vključili 14 raziskav, od tega 7 smo razvrstili v nivo 1. ter 7 v 2. nivo hierarhije dokazov. Polovica vključenih raziskav (n = 7, 50 %) potrjuje, da dieta z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov privede do večje izgube telesne mase v primerjavi z drugimi dietami. V ostalih raziskavah (n = 7, 50 %) je ugotovljeno, da je izguba telesne mase z dieto z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov imela podobne rezultate kot druge diete. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da ima dieta z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov pozitivne kratkoročne učinke na izgubo telesne mase. Primanjkuje dokazov, da bi se potrdila dolgoročna učinkovitost, zato je potrebno nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: omejitev ogljikovih hidratov, izguba telesne mase, prehrana, ketoza
Objavljeno v DKUM: 14.12.2023; Ogledov: 407; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

2.
Omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu : magistrsko delo
Lucija Sovič, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga predstavlja problematiko omejitve dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, v okviru katerega prihaja do trka dveh ustavnih pravic – pravice do dedovanja in pravice do socialne varnosti. Omejitev dedovanja po prejemniku socialne pomoči je urejena v Zakonu o dedovanju in dajalcu pomoči (Republiki Sloveniji ali občini), po smrti osebe, ki je prejemala pomoč, omogoča povrnitev izplačanih sredstev na način, da pridobi premoženje, ki obstaja zaradi izplačane pomoči. Omejitev dedovanja se nanaša na vsako pravico, ki sestavlja zapustnikovo premoženje, vendar pa ni ovir, da Republika Slovenija ali občina z dediči zapustnikovega premoženja ne bi mogli skleniti drugačnega dogovora. Dedovanje premoženja osebe, ki je prejemala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji na vrednost prejete pomoči, če v predpisih o socialnem varstvu ni določeno drugače. Tako je Zakon o socialno varstvenih prejemkih precej omilil obveznost dedičev glede vračanja socialne pomoči, saj dedičem ni več treba vrniti celotne pomoči, ki jo je prejel zapustnik, v nekaterih primerih pa so celo vračila oproščeni v celoti. Kljub mnogim spremembam in dopolnitvam 128. in 129. člena Zakona o dedovanju v praksi še vedno prihaja do nesoglasij in pomembnih pravnih dilem v zvezi z omejitvijo dedovanja po prejemniku socialne pomoči.
Ključne besede: pravica do dedovanja, pravica do socialnega varstva, socialna pomoč, omejitev dedovanja po prejemniku socialne pomoči, prostovoljna povrnitev socialne pomoči, odpoved pravici do omejitve dedovanja
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 708; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (687,16 KB)

3.
Učinkovitost verbalne in neverbalne deeskalacije na zmanjšanje agresivnega vedenja in uporabe posebnih varovalnih ukrepov
Andreja Čelofiga, 2023, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča in namen raziskave: Večina smernic za obvladovanje agresivnega vedenja pri akutnih psihiatričnih pacientih opisuje uporabo deeskalacije kot metodo prve izbire, vendar so dokazi o njeni učinkovitosti nedosledni. Namen raziskave je bil oceniti učinek verbalne in neverbalne deeskalacije na pojavnost in resnost agresije ter uporabo fizičnih omejitev v akutnih psihiatričnih oddelkih. Metode: Izvedena je bila multicentrična randomizirana kontrolirana raziskava, ki je potekala v dveh fazah: izhodiščna faza je trajala pet zaporednih mesecev leta 2018, interventna faza pa enakih pet zaporednih mesecev leta 2019. Pred interventno fazo raziskave smo izvedli randomizacijo psihiatričnih bolnišnic v eksperimentalno in kontrolno skupino ter izobraževanje iz deeskalacije, namenjeno osebju v oddelkih eksperimentalne skupine. V izhodiščnem in interventnem obdobju raziskave smo ocenili incidenco in resnost agresivnega vedenja ter incidenco in trajanje epizod fizičnih omejitev. Rezultati: V izhodiščnem obdobju raziskave ni bilo statistično značilnih razlik v incidenci agresivnega vedenja in fizičnih omejitev med eksperimentalno in kontrolno skupino. Incidence agresivnih dogodkov, hudih agresivnih dogodkov in epizod fizičnih omejitev, izračunane na 100 hospitalnih dni, so se po učenju deeskalacije statistično značilno zmanjšale. Incidenčna stopnja za agresivni dogodek je bila v eksperimentalni skupini v interventnem obdobju raziskave 73 % manjša v primerjavi s kontrolo skupino (IRR = 0.268, 95 % IZ [0.221; 0.342]), incidenčna stopnja za hudi agresivni dogodek pa 86 % manjša (IRR = 0.142, 95 % IZ [0.107; 0.189]). Incidenčna stopnja epizod PVU, uvedenih zaradi agresivnega vedenja, se je v eksperimentalni skupini zmanjšala na 30 % incidenčne stopnje kontrolne skupine (IRR = 0.304, 95 % IZ [0.238; 0.386]), incidenčna stopnja epizod PVU, uvedenih iz drugih vzrokov, pa se ni zmanjšala. V eksperimentalni skupini se je statistično značilno zmanjšala tudi resnost agresivnih incidentov (p < 0.001), medtem ko se povprečno trajanje epizod fizične omejitve ni zmanjšalo. Zaključek: Rezultati raziskave kažejo, da je deeskalacija učinkovita pri zmanjševanju pojavnosti in resnosti agresije ter uporabe fizičnih omejitev.
Ključne besede: agresija, posebni varovalni ukrepi, omejitev s pasovi, deeskalacija, akutni psihiatrični oddelek
Objavljeno v DKUM: 11.05.2023; Ogledov: 605; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

4.
Upravljanje in obvladovanje gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo
Matic Levinger, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali problematiko upravljanja in obvladovanja gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo nalezljive bolezni. Ukrepa omejitve gibanja, ki ju v Sloveniji predpisuje zakonodaja, sta izolacija in karantena. V teoretičnem delu naloge smo predstavili seznam nalezljivih bolezni, pomembnih za državo, poti širjenja okužb ter ukrepe za preprečevanje širjenja okužb. Predstavili smo tudi izzive, s katerimi so se odločevalci spopadali med pandemijo COVIDA–19. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika želeli izvedeti, ali so zdravstveni delavci med pandemijo COVIDA–19 upoštevali priporočila za preprečevanje širjenja okužb, in kje so se zaposleni v zdravstvu najpogosteje okužili. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri izmed ukrepov omejitev gibanja je bil anketirancem odrejen, ter, ali so organizacije, v katerih so zaposleni imele odgovorno osebo, ki je skrbela za podajanje relevantnih informacij v povezavi s COVIDOM–19, in omejitvami gibanja. Ugotovili smo, da je bila velika večina zdravstvenih delavcev med pandemijo v stiku z okuženo osebo. Kljub temu jih skoraj polovica navaja, da jim ni bila odrejena nobena izmed oblik omejitve gibanja. Dobra polovica anketiranih navaja, da so se z novim koronavirusom okužili na delovnem mestu. V prihodnje bi bilo potrebno raziskati, s katerimi ukrepi bi zmanjšali število izolacij in karanten, ki so bile odrejene zdravstvenim delavcem, ter, ali zaposleni poznajo razliko med izolacijo in karanteno, in ustrezno ravnanje v primeru odrejenega ukrepa. Na področju upravljanja in obvladovanja gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo nalezljive bolezni je tako še veliko prostora za sistemske rešitve, ki bi pripomogle k uspešnejšem in učinkovitejšem doseganju ciljev, ki jih želimo doseči z ukrepom omejitve gibanja.
Ključne besede: epidemija/pandemija, izolacija, karantena, omejitev gibanja, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 01.02.2023; Ogledov: 480; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

5.
Omejitev gibanja kot ukrep za zajezitev širjenja covid-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Matic Šulc, 2022, diplomsko delo

Opis: V kriznem času pandemije, je nastala potreba po hitrih, učinkovitih in zanesljivih ukrepih s katerimi bi države po svetu zajezile širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2. Ukrep, ki je bil sprejet v večini držav in tudi v Sloveniji, je grobo posegel c človekove pravice in svoboščine. V diplomskem delu smo obravnavali ukrep omejitve gibanja in njegov vpliv na družbo in delo policije. V času, ko se je Korona virus – Covid-19 razširil po skorajda vseh državah sveta, je Vlada Republike Slovenije, kot ena izmed mnogih držav sprejela ukrepe, katerih namen je bil zajezitev in preprečevanje širjenja okužb z covid-19. V diplomskem delu so opredeljeni vsi ukrepi, kateri se nanašajo na omejitev svobodnega gibanja ljudi. Pod drobnogled je vzeto, kakšne posledice je naveden ukrep prinesel za ljudi, kako je vplival na družbo in kako je vplival na delo policije. Raziskovali smo, kakšen vpliv je imel ukrep omejitev gibanja, kot ukrep za zajezitev širjenja Covid-19. Kakšne posledice so nastale. Ali je ukrep omejitve gibanja vplival na psihično stanje ljudi, povečanje nasilja v družini, nezadovoljstvo ljudi in načrtno neupoštevanje ukrepa, poslabšanja gospodarskega stanja in kakšno vlogo je imela policija pri odkrivanju prekrškov in kaznivih dejanj v povezavi z ukrepom omejitve gibanja. Namen je predstaviti vlogo policije in posledic s katerimi se je zaradi ukrepa omejitve gibanja v času pandemije Covid-19 soočala slovenska policija in širša družba. Skozi diplomsko delo smo ugotovili kakšne so bile posledice ukrepov, ki jih je sprejelo večina držav po svetu, kot tudi Slovenija. Osredotočili smo se na ukrep omejitve gibanja, kateri je najbolj posegel v svobodo ljudi. Ugotovili smo, da je pandemija globoko zarezala v družbo, način življenja ljudi, gospodarstvo in delo policije. Družba je v pandemiji spoznala, kako pomembni so medsebojni stiki in svobodno gibanje. Ukrep omejitve gibanja je negativno vplival tudi na gospodarstvo. Policija, kot represivni organ pa je pokazala dobro in hitro prilagajanje na krizne dogodke in razmere. Raziskovanja smo se lotili tako, da smo najprej predstavili teoretičen del, ki zajema tovrsten ukrep prepoved gibanja in ga razdeljuje na različne stopnje, katerih skupna lastnost je omejitev gibanja in posledično zajezitev širjenja okužb z covid-19. Najprej smo začeli s socialnim vidikom in psihološkimi posledicami ukrepov na družbo, nato smo v empiričnem delu zajeli primerjavo stanja, pred in med veljavnimi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb z covid-19. Raziskali smo vpliv pandemije na gospodarstvo in mednarodne odnose. V zvezi s policijskim delom smo predstavili hitro adaptacijo slovenske policije na krizne razmere, kakšne so bile dodatne zadolžitve policije in kako je policija odreagirala na pandemijo. Naprej smo primerjali število kaznivih dejanj z elementi nasilja, število kaznivih dejanj ponarejanje listin. Iz rezultatov raziskav smo ugotovili, da je omejitev gibanja, kot ukrep globoko posegel v človekovo svobodo in posledično na človeško psiho. Vpliv ukrepa pa so čutili v gospodarstvu, kot tudi v policiji. Zato menimo, da bi morale države k strogim omejitvam gibanja pristopiti bolj sistematično in transparentno, saj se nezadovoljstvo ljudi odraža prav zaradi slabe komunikacije odločilnih teles do državljanov. Menimo, da je slovenska policija v časih pandemije svoje delo, kljub kadrovski podhranjenosti, opravljala strokovno, zakonito in učinkovito. V gospodarstvu je po našem mnenju prišlo do temeljitih sprememb. Ljudje so sprejeli dejstvo, da jim je bilo gibanje omejeno, zato je prodaja izdelkov preko svetovnega spleta narasla. Predlagamo, da bi se še več ponudnikov produktov odločalo za spletno prodajo, predvsem manjša podjetja, ker bi tako postala odpornejša na tovrstne krizne dogodke v prihodnje.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, omejitev gibanja, covid-19, zajezitev širjenja
Objavljeno v DKUM: 21.07.2022; Ogledov: 745; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

6.
Vpliv epidemije covid-19 na stanje okolja v rs
Katja Majer, 2022, diplomsko delo

Opis: Marca 2020 se je v Sloveniji pojavil prvi primer novega virusa, imenovanega SARS-Cov-2. V času razglasitve epidemije je vlada Republike Slovenije uvedla različne ukrepe z namenom, da bi omejila hitro širjenje okužb. Zanimalo nas je, na kakšen način so ukrepi vplivali na kakovost zraka, zato smo primerjali ravni posameznih onesnaževal aprila 2019 in aprila 2020. Osredotočili smo se predvsem na onesnaževala, ki so povezana s prometom. Ugotovili smo, da so ukrepi ugodno vplivali na kakovost zraka. Znižale so se ravni trdnih delcev PM2,5 in PM10, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov. Najvišja razlika pa je bila pri benzenu, saj se je vrednost ravni znižala za kar 32,52 %. Med onesnaževali pa je izstopal ozon, saj je bila njegova raven aprila 2020 za kar 10,21% višja kot aprila 2019. Rezultat je razumljiv, saj vemo, da je ozon izjemno reaktiven plin in s CO hitro reagira ter nastane dušikov dioksid. O izboljšanju kakovosti zraka v času omejitve gibanja so poročali tudi izven slovenskih meja.
Ključne besede: covid-19, SARS-Cov-2, epidemija, omejitev gibanja, onesnaževala, april 2019, april 2020, primerjalna analiza, zajezitev virusa, promet, kakovost zraka
Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 617; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

7.
De lege lata analiza sprejetih ukrepov v Sloveniji v času epidemije SARS-CoV-2 : magistrsko delo
Aleksandra Djošan, 2022, magistrsko delo

Opis: S pojavom epidemije SARS-CoV-2 so bile države širom sveta primorane sprejemati različne politike oz. ukrepe, da bi zajezile širjenje virusa in družbi ponovno omogočile normalno življenje. Ukrepi, ki so bili sprva sprejeti, so bili večinoma zgolj napotki posamezniku za zaščito pred virusom: uporaba maske, razkužila in vzdrževanje primerne medosebne razdalje. S porastom števila okužb in hospitalizacij pa so se začela večja zapiranja držav in tudi uvedba policijske ure. Mednarodne organizacije so pri tem poudarile, da morajo države pri odrejanju ukrepov doseči ravnovesje med varovanjem zdravja in spoštovanjem temeljnih človekovih pravic. Sprejeti ukrepi morajo biti v skladu z načelom zakonitosti in sorazmernosti ter ne smejo biti diskriminatorni. Namen magistrskega dela je bil preučiti ukrepe, ki so bili sprejeti v Sloveniji v času epidemije SARS-CoV-2. Ugotavljalo se je, ali so bili ukrepi ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 sorazmerni s takratnim stanjem v državi in ali so bili v celoti pripravljeni v skladu s pravili pravnega reda. Predstavljeni so pravni izzivi oz. elementi, ki jih mora izpolnjevati ukrep, in bistveni členi Zakona o nalezljivih boleznih. Večji del magistrskega dela predstavljajo ukrepi, sprejeti v prvem in drugem valu, osredotoča pa se predvsem na naslednje tri ukrepe: omejitev gibanja na občine, policijska ura in nošnja mask. V tem delu so predstavljene presoje Ustavnega sodišča Republike Slovenije in mnenja sodnikov oz. pravnikov, podani pa so tudi ostali primeri sodne prakse v povezavi s kršitvijo ukrepov.
Ključne besede: epidemija, covid-19, ukrepi, omejitev gibanja, pravni red, neustavnost, družbena varnost, človekove pravice, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 24.01.2022; Ogledov: 1011; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (556,01 KB)

8.
Primerjava prekinitvenega posta z redukcijsko prehrano
Sašo Adamović, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Prekinitveni post je prehranjevalni vzorec rednih dnevnih obdobij omejenega vnosa energije, ki mu sledijo obdobja neomejenega vnosa energije. Ta vrsta prehrane je postala priljubljena kot alternativna strategija hujšanja za redukcijsko prehrano (vsakodnevno omejevanje energije). Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv prekinitvenega posta v primerjavi z redukcijsko prehrano na zdravje pri ljudeh. Metode: V zaključnem delu so uporabljene deskriptivna metoda dela, metoda kompilacije in komparativna metoda. Izveden je bil pregled znanstvene in strokovne literature s pomočjo PRISMA-metodologije. Iskanje literature je potekalo v petih podatkovnih bazah (PubMed, EBSCOhost(Medline), Academic search complete, ScienceDirect in COBISS+) s pomočjo vnaprej zastavljenih vključitvenih in izključitvenih meril, na temelju zastavljenega raziskovalnega vprašanja in ključnih besed. Rezultati: Z analizo strokovne literature smo ugotovili, da je prekinitveni post (energijska omejitev vsaj 1 dan/teden, s podobno povprečno energijsko omejitvijo za vsako skupino) dosegel izgubo telesne mase, sestave telesa in spremembe kardio-metaboličnih dejavnikov tveganja, podobno kot pri redukcijski prehrani (neprekinjeni energijski omejitvi). Razprava in sklep: Zaradi podobne izgube telesne mase v večini študij se zdi, da je količina izgube telesne mase in ne prehranjevalni režim najpomembnejši dejavnik sprememb. Vendar naš pregled poudarja pomanjkanje standardizacije terminologije za opis različnih režimov prekinitvenega posta, majhno število raziskav in pomanjkanje dolgoročnih raziskav.
Ključne besede: zdravje, debelost, energijska omejitev
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 706; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (638,11 KB)

9.
Upravljanje in obvladovanje omejitve gibanja in karantena
Ana Hlastan, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali problematiko upravljanja in obvladovanja omejitve gibanja (izolacijo) in karanteno, ki sta ob tovrstnih dogodkih nujna ukrepa za preprečevanje širjenja izbruha nalezljivih bolezni. Za strateško razmišljanje je zato ključno, da tovrstne izbruhe pričakujemo, imamo potrebne postopkovnike in izbruhe čim prej poskušamo zaustaviti. V teoretičnem delu smo predstavili nalezljive bolezni, protiukrepe in načine obvladovanja bolezni. Predstavili smo tudi soočanje ljudi s situacijo in primere dobrih praks ravnanja nekoč (aviarna influenca, nova gripa) in danes (COVID-19). Nato smo podrobneje predstavili rezultate raziskave, izvedene z anketnim vprašalnikom. S pomočjo anketnega vprašalnika smo raziskali razmišljanje in ozaveščenost študentov o upravljanju in obvladovanju omejitve gibanja in karantene. V empiričnem delu diplomskega dela smo želeli ugotoviti mnenje študentov o problemu ignorance povsem naravne možnosti izbruha nalezljivih bolezni, problemu nepoznavanja pravilnega posredovanja in problemu posledic nepravilnega posredovanja pri izbruhu nalezljivih bolezni. Rezultati so pokazali, da se anketirani zavedajo možnega izbruha nalezljivih bolezni. Vedo, da je v takšni situaciji zelo pomembno ukrepanje strokovnjakov. Iz rezultatov je tudi razvidno, da več kot polovica anketiranih ne loči med izolacijo in karanteno ter da delno upoštevajo ukrepe. V takšnih izrednih dogodkih morajo biti informacije verodostojne, da ljudem dajo občutek varnosti. Anketirani so mnenja, da je bilo informacij v zvezi z virusom COVID-19 premalo, saj so jih iskali sami, pri prijateljih in prek medijev.
Ključne besede: izbruh nalezljivih bolezni, epidemija/pandemija, omejitev gibanja, karantena, upravljanje/obvladovanje.
Objavljeno v DKUM: 06.11.2020; Ogledov: 1317; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

10.
Pomen neverbalne komunikacije v medosebnem komuniciranju v času omejenega gibanja zaradi epidemije : diplomsko delo
Erna Kovačević, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučili neverbalno komunikacijo v računalniško posredovani komunikaciji pri medosebnih odnosih v času, ko je gibanje omejeno. Izvedli smo natančen pregled in razlago osnovnih pojmov, kot so neverbalna, medosebna in računalniško posredovana komunikacija. V drugem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali, ali obstaja razlika v pripisovanju pomena neverbalni komunikaciji pred in po času omejenega gibanja zaradi bolezni COVID-19, ter proučili pogostost uporabe posameznih komunikacijskih medijev in neverbalnih sredstev pred in v času epidemije. Ugotovili smo, da so se uporabniki začeli bolj zavedati pomena neverbalne komunikacije v času omejenega gibanja in se hkrati začeli bolj posluževati video klepeta in takojšnjega sporočanja, medtem ko je komuniciranje prek e-pošte ostalo skoraj nespremenjeno. Pogostost uporabe najbolj razširjenih neverbalnih nadomestkov v računalniško posredovani komunikaciji pa se ni spremenila.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, medosebna komunikacija, računalniško posredovana komunikacija, omejitev gibanja
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 1519; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

Iskanje izvedeno v 2.61 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici