Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Za spremljanje stanja rastlin oljne ogrščice od setve do žetve lahko uporabljamo različne sisteme daljinskega zaznavanja. V nalogi smo preučevali možnosti uporabe brezpilotnih letalnikov oz. dronov za določanje NDVI indeksa. Na poskusnem GERKu, ki smo ga med rastno sezono oljne ogrščice preleteli 3x, smo določili vrednosti NDVI indeksa in opazovali razloge za izmerjene vrednosti. Z ugotovitvami smo potrdili zaključke drugih raziskav. Vrednosti dobljene s posnetki dronov smo glede uporabnosti za morebitne naslednje ciljne ukrepe primerjali s posnetki satelita Sentinel in ugotovili, da so mnogo boljši in vsekakor bolj primerni kot vhodni podatki za pametne stroje in izvedbo ciljnih ukrepov selektivnega gnojenja in/ali nanosa zmanjšanih količin fitofarmacevtskih sredstev, kar predstavlja prihranke in hkrati določen prispevek k varovanju okolja.
Ključne besede: dron, aerofotografija, Oljna ogrščica, NDVI, daljinsko zaznavanje
Objavljeno v DKUM: 12.09.2019; Ogledov: 1623; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,49 MB)

Opis: Različni pridelovalni sistemi vplivajo na rast in razvoj glavnih poljščin, vendar so vplivi sredstev za nego in krepitev rastlin manj znani. V doktorski disertaciji je na osnovi triletnega poljskega poskusa (v Lenartu od 2009 do 2012) proučen vpliv pridelovalnih sistemov (INT – integrirani, EKO – ekološki, BD – biološko dinamični) ob uporabi izvlečka iz rjavih morskih alg (Asophyllum nodosum L.) na agronomske in fiziološke parametre oljne ogrščice (Brassica napus L.), pšenice (Triticum aestivum L.) in koruze (Zea mays L.). Analize temeljijo na rastlinah, pridelanih v split-plot latinskem bloku in randomiziranem naključnem lončnem poskusu. Pridelovalni sistemi in tretiranje z rjavimi algami nimajo signifikantnega vpliva na višino pridelka, hektolitrsko maso in vsebnost vlage ter ne spreminjajo lastnosti tal. Pridelovalni sistemi signifikantno vplivajo na 7 od 17 kakovostnih parametrov oljne ogrščice, pri čemer so signifikantno večje vrednosti odstotka olja in oleinske maščobne kisline v EKO in BD v primerjavi z INT vzorci. Smrtnost koruznega žužka (Sitophilus zeamais Motschulsky) je za 31 % večja na EKO pšenici v primerjavi z INT; primerjalno se je zmanjšalo število potomcev za 61 % v EKO pridelani pšenici. Pšenično zrnje iz BD in kontrolnega pridelovalnega sistema je za 10 % bolj privlačno za koruzne žužke kot zrnje iz INT. Uporaba rjavih alg pri rastlinah oljne ogrščice kratkoročno povečuje vsebnost glutationa (GSH) (15 %), klorofila b (27 %), luteina (26 %) in zniža odstotek glutation disulfida (% GSSG) za 34 %. Predhodni nanos izvlečka iz rjavih alg ob sušnem stresu ugodno vpliva na antioksidativno sposobnost oljne ogrščice, ki se v kasnejših terminih kaže s povišano aktivnostjo glutation reduktaze (GR), večjo vsebnostjo cisteina, klorofila a, pigmentov ksantofilnega cikla, α- in γ-tokoferola. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da uporaba rjavih alg neglede na pridelovalni sistem ne vpliva dolgoročno na tvorbo pridelka, vpliva pa kratkoročno na nekatere fiziološke parametre. Sklepamo lahko, da se skladiščni škodljivci glede na pridelek iz različnih pridelovalnih sistemov različno obnašajo in reproducirajo.
Ključne besede: ekološko kmetovanje, oljna ogrščica, pšenica, koruza, koruzni žužek, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 2593; Prenosov: 230
Celotno besedilo (1,84 MB)

Ključne besede: herbicidi, pleveli, kontrola plevelov, oljna ogrščica, Brassica napus
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2007; Prenosov: 59
Povezava na celotno besedilo

Opis: V letu 2008/2009 so bile zasejane površine na Koroškem in v Šentjurju s tremi različnimi hibridi oljne ogrščice. V diplomskem delu smo ugotavljali kako oljna ogrščica zaradi onesnaženih tal s težkimi kovinami absorbira te težke kovine, in če jih lahko kako zmanjšamo s sežiganjem teh rastlin. Uporabljeni so bili trije različni hibridi oljne ogrščice PR45 D03, PR46 W31 in PR45 D01 podjetja Pioneer. Sežig vzorcev posušenih stebel in vzorcev oljne pogače smo opravili v peči ELTRA ZAGREB MP 1000, pri temperaturah 400 oC, 500 oC, 600 oC in 700 oC. Ugotovili smo, da je količina preostalega pepela pri sežiganju odvisna od temperature sežiganja vzorcev. Pri višjih temperaturah je ostalo manj pepela kot pri nižjih. Kemična analiza ostankov sežganih vzorcev je bila izvedena v laboratorijih Acme Labs v Vancouvru Kanada. V rezultatih naloge so predstavljene ugotovitve za naslednje elemente: Mo, Cu, Pb, Zn, Ni, Co, Mn, Fe, As. Ugotovljeno je bilo, da pri višjih temperaturah ostane v pepelu oz. žlindri večja vsebnost teh elementov. Izjema je kadmij, kjer je pri manjši temperaturi sežiganja ostanek tega elementa v pepelu oz. žlindri po sežiganju večji. Pri primerjavi ostankov težkih kovin v ostankih po sežiganju hibridov smo ugotovili, da hibrid PR45 D03 vsebuje največ cinka, molibdena in bakra, hibrid PR46 W31 največ svinca, niklja, arzena in kadmija, hibrid PR45 D01 je vseboval največ kobalta.
Ključne besede: oljna ogrščica, težke kovine, sežiganje
Objavljeno v DKUM: 13.10.2011; Ogledov: 2775; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena ekonomika proizvodnje biodizla iz oljne ogrščice. V ta namen je bil najprej razvit tehnološko ekonomski simulacijski model s pripadajočo tehnološko karto pridelave oljne ogrščice. Analiza je pokazala, da je pridelava oljne ogrščice ob danih vhodnih podatkih ekonomsko upravičena (Ke = 1,46). Drugi del naloge zajema finančno oceno investicije proizvodnje biodizla (delni rezultati analiz so pridobljeni na Eko nafta Lendava). Finančna analiza je pokazala, da je doba povratka investicije 5 let (NSV = 11.828.789 € ). Pri tem je bila upoštevana 8 % interna stopnja donosnosti. Vzporedno je bila narejena tudi SWOT analiza za proizvodnjo biodizla
Ključne besede: Ekonomika, oljna ogrščica, pridelava, biodizel, finančna analiza, SWOT.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2010; Ogledov: 3351; Prenosov: 422
Celotno besedilo (3,87 MB)