| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 62
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Izolacija eteričnih olj iz poprove mete ( mentha piperita) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Liza Curk, 2023, diplomsko delo

Opis: Pri diplomski nalogi smo iz poprove mete, lat. Mentha piperita, izolirali eterična olja z različnimi kovnencionalnimi in nekonvencionalnimi metodami. Pri vseh ekstrakcijskih metodah smo uporabili tri topila, metanol, etanol in petroleter, z izjemo Clevengerjeve destilacije, kjer je topilo voda. Nato smo ekstrakte analizirali na vsebnost lahkohlapnih komponent in kvalitativno in kvantitativno določili sestavo olj s pomočjo plinske kromatografije z masno spektrometrijo. Identificiranih je bilo 71 komponent, v najvišjih deležih pa se v eteričnem olju pojavljajo mentol (37,7 %), menton (31,2 %), neomentol (3,3 %), piperiton (2,6 %) in mentil acetat (2,6 %). Ugotovljeno je bilo, da so bili najvišji izkoristki ektrakcij doseženi z ekstrakcijo po Soxhletu, čeprav so bili v splošnem izkoriski zelo nizki. Preučevali smo tudi vpliv topila na izkoristek ekstrakcije in ugotovili, da je najprimernejše topilo metanol, pri analizi vsebnosti pa lahko vidimo, da so se pri vseh treh topilih izločale enake glavne komponente. Poleg tega so rezultati pokazali, da so bile kemične sestavine eteričnih olj pri vseh metodah podobne z manjšimi količinskimi razlikami.
Ključne besede: izolacija, separacija, GC-MS, eterična olja, destilacija
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 199; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

2.
Vpliv strukture perja in dodatkov na odstranitev težkohlapnih lipofilnih substanc : magistrsko delo
Petra Knaus, 2022, magistrsko delo

Opis: Perje je kot odpadek nedvomno količinsko zadostno, lahko dostopno in poceni, poleg tega pa se ponaša s številnimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi, katere lahko v prid izkoristimo za raznorazne aplikacije. S ponovno uporabo odpadnega perja, z nastalo količino odpadkov tako prispevamo k razvoju okolju prijaznejših produktov. Namen magistrskega dela je bil raziskati možnost uporabe odpadnega perja kot adsorpcijski material za odstranitev težkohlapnih lipofilnih substanc (npr. odstranjevanje oljnih razlitij v vodno okolje). Pri tem smo se osredotočili predvsem na vpliv same strukture perja na sposobnost adsorpcije in le-to dodatno preučevali z dodajanjem dveh različnih zeolitov. Bistvo dodatka zeolitov pa je predstavljalo tudi končno ravnanje z adsorbiranim oljem, saj smo s tem želeli hkrati tudi izboljšati kvaliteto adsorbiranega olja za nadaljnjo obdelavo oz. uporabo nastalega odpadka (npr. v termične namene (ogrevanje)). Pri delu smo uporabljali Karl-Fisherjevo titracijo, ATR-FTIR spektroskopijo, EDXRF rentgensko fluorescenčno spektroskopijo in goniometrijo, pri čemer slednja ni bila uspešna zaradi nezmožnosti priprave primernega vzorca za izvedbo analize, zaradi samih karakteristih vzorcev. Adsorpcijske lastnosti materialov in kompozitov smo določali v skladu s sandardom ASTM F726-12. Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da struktura perja bistveno vpliva na sposobnost adsorpcije, in sicer smo dobili boljše rezultate pri narezanem perju, saj ima le-ta večjo aktivno površino in boljšo razporeditev samega materiala v primerjavi s celim perjem. Pri tem smo prav tako ugotovili, da sta oba materiala, v katera smo pakirali adsorbentski material primerna, vendar je material iz bombaža zaradi same strukture (gostejše tkanje) v primerjavi s tkanino iz viskoze učinkovitejši, saj adsorbira in tudi zadrži več adsorbiranega olja. Ob primerjavi obeh materialov je uporaba bombaža tudi okolju prijaznejši material, kar se tiče končne obdelave nastalega odpadka. Ob dodajanju zeolitov se je masa adsorbiranega olja zmanjšala v vseh primerih, v primerjavi s kompoziti pripravljeni samo s perjem. Zeoliti prav tako niso doprinesli k adsorpciji primesi (težkih kovin in ostalih elementov) iz adsorbiranega olja, kvečjemu so se v olje izločile prisotne snovi iz posameznih materialov. Tako lahko za zaključek sklenemo, da se je kompozit iz narezanega perja in bombaža, brez dodatkov zeolitov, izkazal kot najprimernejši kot adsorpcijsko sredstvo za odstranjevanje težko hlapnih lipofilnih substanc.
Ključne besede: perutninsko perje, zeolit, težkohlapne lipofilne substance, adsorpcija olja
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 756; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

3.
Izbira optimalnega postopka ekstrahiranja sivke (lavandula) in določitev biološko aktivnih komponent ter antimikrobnega potenciala : magistrsko delo
Klara Berlan, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti različne ekstrakcijske metode ob uporabi različnih topil. Izvedli smo hladno maceracijo, ultrazvočno ekstrakcijo, ekstrakcijo po Soxhletu ter superkritično ekstrakcijo. Kot topilo smo uporabili heksan, petroleter, vodo, etanol in mešanico etanol:voda (1:1). Ekstrakcijo s superkritičnim ogljikovim dioksidom (SC CO2) smo izvedli pri treh različnih pogojih (40 °C in 250 bar, 60 °C in 250 bar in 40 °C in 250 bar + sotopilo etanol). Sprva smo glede na količino ekstrakta izračunali izkoristek posamezne ekstrakcije, le-ta je bil najvišji pri vzorcu, katerega smo pridobili z ultrazvočno ekstrakcijo z vodo (µ = 54,44 %). Nato smo vsem vzorcem določili antioksidativno aktivnost s pomočjo radikalske metode DPPH. Dobljene rezultate smo prikazali kot stopnjo inhibicije. Vsi vzorci so pričakovano pokazali visoko antioksidativno aktivnost (vrednosti). Z izjemo superkritičnih ekstraktov, so vrednosti dosegale in presegale 80 % inhibicijo. Ekstraktom, katere smo pridobili z vodo in mešanico etanol:voda (1:1), smo izmerili vsebnost totalnih ogljikovih hidratov, saj smo predvideli visoko vsebnost le-teh. Tako smo najvišjo vsebnost OH (0,0759 mg OH / g ekstrakta) izmerili v vzorcu, pridobljenem s hladno maceracijo ob prisotnosti mešanice etanol:voda (1:1). Med tem, ko je vzorec pridobljen s topilom mešanice etanol:voda (1:1), z metodo ekstrakcije po Soxhletu, pokazal najnižje vsebnosti totalnih ogljikovih hidratov (0,0493 mg OH / g ekstrakta). Slednji vzorec je dosegel tudi drugi najvišji izkoristek pri naših analizah (µ = 51,50 %). Pri določanju skupnih fenolov smo se prav tako osredotočili na vodne ekstrakte (vzorci pridobljeni z vodo ter mešanico etanol:voda – 1:1), saj ne vodni ekstrakti (vzorci pridobljeni s topili, kot so heksan, petroleter in etanol) povzročajo težave pri raztapljanju. Posledično dobimo nerealne vrednosti, katere niso primerljive z ostalimi rezultati. Tako smo najnižjo vrednost izmed vseh (6,84 mg GA / g ekstrakta), dobili pri vzorcu, pridobljenem z ekstrakcijo po Soxhletu, s topilom petroleter. Rezultati kažejo, da je vzorec pridobljen z ekstrakcijsko metodo po Soxhletu vseboval največ skupnih fenolnih komponent (102,88 mg GA / g ekstrakta). Najnižjo vsebnost totalnih fenolov pri vodnih vzorcih (54,47 mg GA / g ekstrata), pa smo izmerili vzorcu pridobljenem z ekstrakcijo po Soxhletu, s topilom mešanice etanol:voda (1:1). Za določanje antimikrobnega potenciala smo izbrali mikrodilucijsko metodo. Protimikrobno aktivnost posameznih vzorcev smo preverjali na Gram pozitivne bakterije (Staphylococcus aureus), Gram negativne bakterije (Escherichia coli) in kvasovke (Candida albicans). Ob enem pa smo v tem delu določili tudi najnižje zaviralne koncentracije (MIC). Ugotovili smo, da so vsi vzorci pokazali zaviranje določenega mikroorganizma, le da so se koncentracije, pri katerih se je to zgodilo razlikovale. Najboljše rezultate oz. najnižje zaviralne koncentracije smo dobili na bakterijo Staphylococcus aureus pri vzorcu pridobljenem z ultrazvočno ekstrakcijo z vodo (1,758 mg/mL ).
Ključne besede: sivka (Lavandula), antioksidanti, ogljikovi hidrati, totalni fenoli, eterična olja, mikrodilucija
Objavljeno v DKUM: 06.10.2021; Ogledov: 1158; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

4.
Analiza vibracijskega utrujanja sesalne cevi črpalke olja v motorju z notranjim zgorevanjem : magistrsko delo
Marko Zadravec, 2021, magistrsko delo

Opis: S pomočjo numeričnih simulacij po metodi končnih elementov, izračuna lastnih vrednosti, vzbujanja in izračuna varnostnih faktorjev, nam je v okviru magistrskega dela uspelo medsebojno primerjati in oceniti dve varianti sesalne cevi za olje motorja TCD 3.6 L4. Vrednotenje konceptnih variant je potekalo na podlagi realnih obremenitev, pridobljenih z meritvami med delovanjem motorja. Ugotovili smo, da je nova konceptna varianta ustrezna, saj je bistveno bolj toga kot obstoječa varianta sesalne cevi za olje.
Ključne besede: sesalna cev črpalke olja, vrednotenje variant, MKE
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 613; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

5.
Vpliv piroliznih olj na tokovne razmere v vbrizgalni šobi dizelskega motorja : diplomsko delo
Jure Omahen, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti vpliv dodatka piroliznih olj k dizelskemu gorivu na tokovne razmere v vbrizgalni šobi dizelskega motorja. Ker imajo pirolizna olja drugačne lastnosti kot konvencionalna goriva, lahko pričakujemo različno obnašanje goriva v vbrizgalni šobi. Za analizo problema so bile uporabljene numerične simulacije toka goriva v vbrizgalni šobi dizelskega motorja s programom AVL FIRE. Simulacije so se razlikovale po deležu dodanega piroliznega olja k dizelskemu gorivu. Pri simulacijah smo se omejili na eno geometrijo, enak potek dviga igle, enak tlak vbrizgavanja, enake obratovalne pogoje ter enak tlak v zgorevalni komori. Po izvedenih simulacijah smo opazili, da lastnosti mešanic goriv vplivajo na tokovne razmere in razvoj parne faze. Razlika v viskoznosti mešanic je vplivala na dolžino območja parne faze. Mešanice z nižjo viskoznostjo so bolj kavitirale, bolj viskozne pa manj.
Ključne besede: goriva, pirolizna olja, dizelski motor, numerična simulacija, programski paket FIRE, dizel
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 636; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

6.
Pretvorba odpadne plastike v alternativna pogonska goriva : diplomsko delo
Maja Bagari, 2021, diplomsko delo

Opis: Sodobna družba teži k izboljšanju problematike plastičnih odpadkov, zato v veljavo vstopajo procesi za razgradnjo polimerov, katerih končne produkte lahko ponovno uporabimo ali energetsko izkoristimo. Eden takih je piroliza, s katero iz odpadne plastike pridobimo visoko kalorične produkte. To so: sintetični plini, trden karboniziran ostanek in tekoče pirolizno olje, ki predstavlja potencialno gorivo za motorje z notranjim zgorevanjem. Diplomska naloga zajema posodobitev že obstoječe pirolizne naprave v smeri, da ta omogoča izvedbo eksperimentov v zaščitni atmosferi. Na posodobljeni progi je izvedena piroliza dveh vrst odpadnih polimerov, pridobljeni tekoči produkti pa so podrobneje analizirani, z namenom ugotoviti njihovo uporabnost kot alternativno tekoče gorivo.
Ključne besede: odpadna plastika, piroliza, pirolizna olja, goriva
Objavljeno v DKUM: 21.09.2021; Ogledov: 651; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

7.
Zaznava oljnih madežev v multispektralnih satelitskih slikah : diplomsko delo
Marko Kužner, 2020, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu predstavljamo analizo metod za zaznavanje oljnih madežev na vodni površini s satelitom TRISAT. Primerjali smo metodo največjega verjetja in nevronsko mrežo. Algoritma smo učili in testirali nad dvema različnima bazama podatkov. Z rezultati smo pokazali, da je metoda največjega verjetja računsko in prostorsko bolj spremenljiva pri manjšem številu vhodnih podatkov, medtem ko se je nevronska mreža izkazala za natančnejšo. S primerjavo najboljših izbranih kanalov nad bazama podatkov smo pokazali, da so si izbrani kanali podobni. Rezultate tega diplomskega dela lahko uporabimo za izvedbo algoritma nad referenčnimi slikami satelita TRISAT.
Ključne besede: satelit TRISAT, metoda največjega verjetja, nevronske mreže, zaznavanje olja, kratkovalovni infrardeči spekter
Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 1148; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

8.
Določevanje lahkohlapnih in težjehlapnih spojin v ekstraktih rastlin iz družine Zingiberaceae z uporabo različnih kromatografskih tehnik : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Kaja Makoter, 2020, diplomsko delo

Opis: Ingverjevke (Zingiberaceae) so družina rastlin z značilnim vonjem in okusom, znane po vsem svetu. V kulinarične namene jih uporabljajo predvsem kot začimbe, imajo pa tudi številne medicinske učinke. Rastline vsebujejo številne komponente, kot so terpeni, flavonoidi, diarilheptanoidi, ogljikovi hidrati, beljakovine, škrob in druge. Da bi določili komponente različnih rastlin, smo izvedli analize na štirih rastlinah iz družine ingverjevk: mali galangal (Alpinia officinarum), ingver (Zingiber officinale), kurkuma (Curcuma longa) in kardamom (Elettaria cardamomum). Pri analizi lahkohlapnih komponent v eteričnih oljih smo izvedli destilacijo z vodno paro po Clevengerju, ter na tak način ekstrahirali eterična olja v preiskovanih rastlinskih vrstah. Ta smo analizirali s plinsko kromatografijo, sklopljeno z masnim spektrometrom (GC-MS). Prav tako smo dele rastlin zmleli in izvedli ekstrakcijo s pomočjo ultrazvoka, kjer smo kot topilo uporabili metanol. Te ekstrakte smo analizirali z reverzno-fazno tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti z UV zaznavo (RP-HPLC-UV). Nazadnje smo izvedli še analizo komponent v posameznih rastlinah s pomočjo GC-MS, kjer smo vzorce predhodno derivatizirali. Ugotovili smo, da v eteričnih oljih malega galangala in kardamoma prevladujejo monoterpeni, medtem ko v eteričnih oljih ingverja in kurkume prevladujejo seskviterpeni. Glavna komponenta eteričnega olja malega galangala je 1,8-cineol (1,8-cineol), ingverja α-zingiberene (α-zingiberen), kurkume β-turmerone (β-turmeron), ar-turmerone (ar-turmeron) in ar-curcumene (ar-kurkumen) in kardamoma α-terpinyl acetate (α-terpinil acetat) in 1,8-cineol (1,8-cineol). Z RP-HPLC-UV metodo smo pri malem galangalu določili diarilheptanoide ter flavonoide, med katerimi je bilo največ galangina. Pri ingverju smo določili gingerole, med katerimi je bilo največ 6-gingerola, in shogaole (šogaole). Pri kurkumi pa smo potrdili naslednje komponente: kurkuminoidi (kurkumin, demetoksikurkumin in bis-demetoksikurkumin), ar-turmerone (ar-turmeron), curlone (curlon) in α-turmerone (α-turmeron). Pri analizi komponent z GC-MS smo po derivatizaciji spojin v vzorcih dokazali prisotnost monosaharidov. Med spojinami eteričnih olj prevladujejo lahkohlapne komponente, medtem ko ostale identificirane komponente spadajo med težjehlapne komponente.
Ključne besede: Ingverjevke (Zingiberaceae), eterična olja, GC-MS, RP-HPLC-UV, destilacija z vodno paro po Clevengerju, ekstrakcija na UZ kopeli, derivatizacija
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1082; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (6,56 MB)

9.
Antioksidativne lastnosti biološko aktivnih komponent v ekstraktih črne kumine in njihov vpliv na viabilnost humanih celic : magistrsko delo
Špela Lesičar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo v ekstraktih iz semen črne kumine določevali vsebnost timola, timokinona, karvakrola in α-hederina z GC-MS in LC-MS/MS analizo. Razvijali smo HPTLC metodo za ločevanje in identificiranje teh komponent iz mešanice standardov in nekaterih ekstraktov. Ekstraktom smo določevali antioksidativno učinkovitost z DPPH in β-karotensko metodo ter jo primerjali z učinkovitostjo BHT in askorbinske kisline. Ugotavljali smo vpliv nekaterih ekstraktov in α-hederina na viabilnost človeških črevesnih celic (HUIEC) in črevesnih rakavih celic (CaCo-2) z MTT testom, z nanašanjem različnih koncentracij ekstraktov na celice. Ekstrakti so bili pripravljeni s konvencionalno Soxhletovo ekstrakcijo, ultrazvočno ekstrakcijo in superkritično ekstrakcijo. Ekstrakti so vsebovali največ timokinona (do 4000 µg/g). Metanolne raztopine ekstraktov so vsebovale okoli 700 µg/g karvakrola z izjemo enega SC ekstrakta in okoli 200 µg/g timola. Najvišjo vsebnost α-hederina je vsebovala metanolna raztopina ekstrakta Soxhletove ekstrakcije s heksanom (47 µg/g). S HPTLC metodo z mobilno fazo toluen, etil acetat, metanol v razmerju 9 : 1 : 0,5 (v/v) smo ločili timol, timokinon in karvakrol iz mešanice stnadardov, vendar z manj kot 20 % obnovljivostjo. Identificirali smo karvakrol v SC ekstraktu (40 °C in 100 barov). Najvišjo antioksidativno učinkovitost smo dosegli z SC ekstrakti v vodni raztopini. Večina ekstraktov z izjemo UZ ekstraktov je dosegla višjo antioksidativno učinkovitost kot sintetična antioksidanta. Ekstrakta SC ekstrakcije pri 60 °C in 300 barih in s kotopilom pri 40 °C in 200 barih ter standard α-hederin so pozitivno vplivali na viabilnost HUIEC celic pri nižjih koncentracijah. Z višanjem koncentracije smo opazili toksičnost za celice. Viabilnost celic CaCo-2 je padala pri višanju koncentracij ekstraktov.
Ključne besede: eterična olja, LC-MS/MS, GC-MS, HPTLC, antioksidativna aktivnost, viabilnost celic
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 1040; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (3,57 MB)

10.
Izzivi oddaljenega spremljanja stanja hidravličnih olj
Vito Tič, Darko Lovrec, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Zagotavljanje ustrezne kakovosti hidravličnega olja ter ustrezno predvidevanje menjave polnitve je ključnega pomena za stabilno in nemoteno obratovanje mnogih industrijskih naprav. Pri tem nam največjo mero zanesljivosti vsekakor ponuja stalno spremljanje stanja hidravličnih olj, ki se običajno vrši oddaljeno s pomočjo sodobnih senzorjev. Kljub temu pa razvoj in implementacija takšnega sistema predstavlja svojevrstni izziv, saj je merjenje stanja olja veliko bolj zapleteno, kot merjenje običajnih obratovalnih parametrov, kot sta na primer tlak ali temperatura.
Ključne besede: hidravlično olje, kakovost, oddaljeno spremljanje, menjava olja, sodobni senzorji
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 1218; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (415,93 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici