| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdravilni učinki naravnih ekstraktov iz zelišč : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Antonija Malec, 2022, diplomsko delo

Opis: Zelišča se že od nekdaj uporabljajo v medicinske namene, saj predstavljajo pomemben vir spojin z antioksidativnim delovanjem, ki obranijo človeški organizem pred boleznimi, tesno povezanimi z oksidativnimi procesi v telesu. Pomanjkanje znanja o kemijski sestavi, bioloških učinkih in pravilni uporabi naravnih pripravkov lahko povzroči različne neželene stranske učinke, zato je potreba po teh informacijah velika. Cilj diplomskega dela je bil določiti biološke aktivnosti v ekstraktih iz treh različnih zelišč, in sicer žajblja, oljčnih listov in kamilice. Vzorce ekstraktov smo pridobili s pomočjo konvencionalne in Soxhlet ekstrakcije. Ekstrakcije smo izvajali pri različnih temperaturah (40 °C, 60 °C in 80 °C) in različnih razmerjih acetona in vode (čista voda, 50 % vodna raztopina acetona in čisti aceton). Najvišji izkoristek smo dosegli s konvencionalno ekstrakcijo pri ekstraktu kamilice (35,79 %), kjer smo kot topilo uporabili čisto vodo pri 60 °C. Vsebnost totalnih fenolov smo določili s Folin-Ciocalteu metodo. Najvišjo količino totalnih fenolov (34,11 mg GA/g materiala) smo ekstrahirali iz žajblja s pomočjo konvencionalne ekstrakcije z vodo pri 80 °C. Vsebnost celokupnih flavonoidov smo določili s kalorimetrično metodo z uporabo AlCl3 reagenta in ugotovili, da smo najvišjo količino ekstrahirali iz žajblja (13,50 mg QU/g materiala) s konvencionalno ekstrakcijo s 50 % vodno raztopino acetona pri 60 °C. Ekstrakti žajblja so pokazali najvišje antioksidativne aktivnosti, kjer smo najvišjo vrednost določili v ekstraktu žajblja, pridobljenem pri 40 °C s čistim acetonom (86,25 %). Maksimalno antiinflamatorno aktivnost smo določili v ekstraktu žajblja (17,50 %), pridobljenem pri 60 °C s čisto vodo, medtem ko smo najvišjo antihiperglikemično aktivnost določili pri ekstraktu kamilice (45,61 %), pridobljenemu s konvencionalno ekstrakcijo s čistim acetonom pri 40 °C. Ugotovili smo, da so bile konvencionalne ekstrakcije z vodo in 50 % vodno raztopino acetona za določanje antioksidativnih in bioloških aktivnosti proučevanih vzorcev primernejše od Soxhletovih ekstrakcij s čistim acetonom. Prav tako smo za vsako od zelišč dokazali, da so biološko aktivna in lahko imajo zdravilne učinke.
Ključne besede: ekstrakcija, oljčni listi, kamilica, žajbelj, bioaktivne komponente, polifenoli
Objavljeno v DKUM: 20.01.2022; Ogledov: 1002; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

2.
Vpliv postopkov ekstrakcije na vsebnost aktivnih učinkovin v ekstraktu iz oljčnih listov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Kaja Tomažič, 2019, diplomsko delo

Opis: Povečano povpraševanje po oljčnem olju v zadnjih desetletjih je povzročilo naraščanje količine stranskih produktov predelave oljk, med katere uvrščamo oljčne liste, tropine in vegetacijsko vodo. Predvsem oljčni listi imajo visoko vsebnost aktivnih učinkovin-biofenolov, med katerimi prevladuje oleuropein. Zaradi močnega antioksidativnega učinka oljčni biofenoli sodelujejo pri preprečevanju oksidativnega stresa in z njim povezanimi bolezni. Raziskave so pokazale, da ekstrakti listov Olea Europaea L. delujejo protivnetno, zavirajo rast rakavih celic, ščitijo kardiovaskularni sistem in znižujejo krvni tlak. V vsakoletnem obdobju obrezovanja dreves in med pobiranjem oljk se kopičijo velike količine odpadnih oljčnih listov, ki predstavljajo obilen in neizkoriščen vir aktivnih učinkovin, ki pa jih je mogoče izolirati ter uporabiti v različnih farmacevtskih in kozmetičnih proizvodih ter prehranskih dodatkih. V skladu z načeli zelene kemije je razvoj usmerjen v iskanje modernih postopkov ekstrakcije in ekstrakcijskih topil, ki bi nadomestila konvencionalne postopke in omogočila proizvodnjo čistih ekstraktov brez uporabe zdravju škodljivih organskih topil. V sklopu diplomskega dela smo vzorčili oljčne liste sort Istrska belica in Leccino iz dveh geografskih leg. Vsebnost aktivnih učinkovin v rastlinskem materialu je odvisna od predhodne obdelave, zato smo sveže oljčne liste posušili z uporabo treh različnih metod (zrak sobne temperature, sušilnik pri 105 °C, liofilizacija). Sledili smo načelom zelene kemije in sintetizirali naravna evtektična topila, s katerimi smo ekstrahirali suhe oljčne liste. Z namenom primerjave smo izvedli tudi superkritično ekstrakcijo s CO2 in konvencionalno ekstrakcijo po Evropski Farmakopeji. Tako pridobljene ekstrakte smo preučili s HPLC-metodo, s katero smo potrdili prisotnost tipičnih oljčnih biofenolov ter tudi nekaj specifičnih spojin. Na koncu smo superkritičnim ekstraktom določili še antioksidativno aktivnost.
Ključne besede: oljčni listi, sušenje, evtektična topila, ekstrakcija, biofenoli, oleuropein, HPLC
Objavljeno v DKUM: 11.09.2019; Ogledov: 1642; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

3.
MERILNA NEGOTOVOST VSEBNOSTI MONOSAHARIDOV V RAZLIČNIH EKSTRAKTIH OLJČNIH LISTOV S PLINSKO KROMATOGRAFIJO IN MASNO SPEKTROMETRIJO
Tina Pintar, 2014, diplomsko delo

Opis: Olivna biomasa je obnovljiva surovina za proizvodnjo kemikalij in organskih spojin, goriv ter energije. Rastline oljk vsebujejo v različnih tkivih različne ogljikove hidrate kot so glukoza, manitol, saharoza in rafinoza. Znanstveni prispevki s področja analize sladkorjev v rastlinah obravnavajo različne metode, ki omogočajo njihovo izolacijo, čiščenje, medsebojno ločevanje, identifikacijo in kvantitativno določanje. V okviru diplomske naloge smo določili vsebnost monosaharida glukoze in sladkornega alkohola manitola v različnih ekstraktih oljčnih listov (Olea europaea L.), pripravljenih s subkritično vodno ekstrakcijo, ob uporabi različnih temperatur (80 °C, 120 °C in 180 °C), različnih tlakov (30 bar, 80 bar, 100 bar in 150 bar) in različnega časa ekstrakcije (5 min, 10 min, 30 min, 60 min in 90 min). Vzorce smo analizirali s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo (GC-MS). Preiskovane spojine smo pred analizo pretvorili najprej v oksimske (o-) in nato v trimetilsililirane (TMS) derivate, ki so bili termično dovolj obstojni in hlapni za analizo z GC. Za tvorbo oksimskih derivatov smo uporabili kot reagent hidroksilamin hidroklorid raztopljen v piridinu (2-2,5%), za reakcijo sililiranja pa je bil kot derivatizacijski reagent uporabljen N-metil-N-trimetilsilil trifluoroacetamid (MSTFA). Spojine smo potrdili z uporabo standardnih spojin, s primerjavo retencijskih časov in masnih spektrov. Spojine smo v rastlinskih ekstraktih kvantitativno določili iz umeritvenih krivulj ob uporabi fenil β-D-glukopiranozida kot internega standarda (ISTD). GC-MS je omogočila sočasno ločevanje in selektivno identifikacijo strukturno podobnih ogljikovih hidratov kot sta glukoza in manitol ter različnih stereoizomerov kot so α- in β-TMS-glukopiranoza ter sin- in anti-oksim-TMS-glukoza. Pridobljene rezultate smo statistično ovrednotili in dokazali, da je metoda natančna, linearna in ponovljiva. Ocenili smo tudi merilno negotovost pri določanju koncentracije glukoze in manitola ter prav tako ovrednotili vse možne vire merilne negotovosti, ki nastajajo pri izvajanju analiznega postopka. Iz rezultatov smo ugotovili, da je največ glukoze (2,576 g/L) in manitola (4,031 g/L) v vzorcu ekstrakta oljčnih listov, ekstrahiranem s subkritično vodo pri 80 °C ter 90 min. Najnižjo vsebnost glukoze (0,489 g/L) in manitola (1,321 g/L) pa smo določili v vzorcu, ekstrahiranem s subkritično vodo pri 180°C ter 90 min.
Ključne besede: lesna biomasa, oljčni listi, glukoza, manitol, plinska kromatografija, masna spektrometrija
Objavljeno v DKUM: 23.07.2014; Ogledov: 2374; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

Iskanje izvedeno v 8.41 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici