SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
SLOVENCI NA POLETNIH OLIMPIJSKIH IGRAH V ČASU MED OBEMA VOJNAMA
Petra Marčič, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo »Slovenci na poletnih olimpijskih igrah v času med obema vojnama« prikazuje, da so že v tem času bili slovenski športniki v samem vrhu in so se lahko merili uspešno na olimpijskih igrah. Slovenski športniki so v tem času nastopali v okviru Jugoslovanskega olimpijskega odbora. Olimpijske igre so med obema vojnama potekale v Antwerpnu leta 1920, kjer je prvič zaplapolala olimpijska zastava; v Parizu leta 1924, kjer je prvič potekal neposredni radijski prenos z lahkoatletskih tekem. Amsterdamske igre leta 1928 so zaznamovale ženske tekmovalke, ki so prvič dobile pravico nastopa v atletiki. Edine olimpijske igre, na katerih nismo imeli nobenega predstavnika so bile v Los Angelesu leta 1932. Zaradi posledic gospodarske krize leta 1929 niso imeli dovolj finančnih sredstev. Najbolj odmevne pa so bile zadnje olimpijske igre pred drugo svetovno vojno v Berlinu, kjer se je že čutila nacistična vlada Adolfa Hitlerja. Na vseh olimpijskih igrah so bili slovenski športniki zelo uspešni, na kar kažejo medalje, ki so jih osvojili. Skupaj so jih osvojili osem, med njimi največ Leon Štukelj, ki je še danes naš najuspešnejši olimpionik. Olimpijskih iger pa so se začele udeleževati tudi ženske. Že takrat so slovenski športniki v svetu opozorili nase.
Ključne besede: olimpijske igre, olimpijske discipline, Antwerpen 1920, Pariz 1924, Amsterdam 1928, Los Angeles 1932, Berlin 1936, Leon Štukelj
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2563; Prenosov: 203
.pdf Polno besedilo (1001,72 KB)

3.
MARKETING DOGODKA
Katja Cajnko, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V visoko razviti potrošniški družbi in prostoru zasičenem z oglasi dogodki pridobivajo na priljubljenosti kot orodje marketinškega komuniciranja. V literaturi so obravnavani predvsem v okviru turizma in upravljanja z dogodki, raziskave pa kažejo na vse pogostejšo uporabo dogodkov v okviru tržno komunikacijskega spleta. Najpomembnejši prednosti dogodkov v primerjavi z drugimi orodji sta, da se odjemalec na podlagi lastne odločitve odloči za obisk dogodka in da odjemalcu dogodki nudijo pozitivno izkušnjo, ki jo povežejo s podjetjem ali znamko podjetja. Dogodek ustvarja emocionalno povezanost odjemalcem in znamko ter posledično zvišuje lojalnost odjemalcev, legitimira višje cene in zagotavlja diferenciacijo znamke. Prav tako omogoča odjemalcu doživeti, izkusiti znamko in se mu približati na subtilen način. Uspeh dogodka je dosežen, kadar se z obiskovalci vzpostavi obojestranska interakcija in zadovoljstvo. Za uspešen dogodek je nujno strateško razmišljanje, načrtovanje in raziskovanje pred dogodkom, dovršena izvedba samega dogodka in po dogodku ovrednotenje uspeha, ki je že prvi korak k naslednjemu dogodku. Diplomski seminar predstavlja raziskavo teoretičnega pomena marketinga dogodka in njegovih značilnosti ter primerjavo teoretičnih izhodišč na praktičnem primeru Zimskih olimpijskih iger v Vancouvru 2010 in Slovenskega olimpijskega mesta.
Ključne besede: marketing dogodka, marketinški splet dogodka, načrtovanje dogodka, Zimske olimpijske igre Vancouver 2010, Slovensko olimpijsko mesto
Objavljeno: 26.01.2011; Ogledov: 1181; Prenosov: 150
.pdf Polno besedilo (579,27 KB)

4.
LOGOTIPI SKOZI ČAS - NA PRIMERU OLIMPIJSKIH LOGOTIPOV
Saša Žalik, 2014, diplomsko delo

Opis: Skozi bogato in dolgo zgodovino olimpijskih iger je šport postal ena izmed največjih »industrij« na svetu. Sodobno oglaševanje se osredotoča na potrošnika predvsem na vizualen način. Ljudje se v prvi vrsti identificirajo z olimpijskimi igrami preko logotipa oz. olimpijskih krogov, ki spadajo med najbolj prepoznaven znak na svetu. V diplomski nalogi je bil predstavljen olimpijski logotip kot vizualna predstavitev svetovnega medijskega dogodka. Raziskan je bil razvoj logotipov olimpijskih iger od leta 1924 do 2012. Najprej so bili opredeljeni pojmi vizualnega komuniciranja kot tudi likovna izrazna sredstva, nato pa so bile opisane osnovne značilnosti in vrste logotipov ter tipografija. Raziskano je bilo, kako so na razvoj, pojavnost in prepoznavnost olimpijskih logotipov vplivali množični mediji. Pregled in analiza 42 olimpijskih logotipov je bila narejena s pomočjo treh klasifikacij: glede na tehnološki razvoj (pojavnost množičnih medijev), vrste logotipov ter delitev logotipov na zimske in poletne olimpijske igre
Ključne besede: logotip, simbol, vizualno komuniciranje, olimpijski logotip, olimpijske igre
Objavljeno: 15.07.2014; Ogledov: 755; Prenosov: 93
.pdf Polno besedilo (20,97 MB)

5.
SPONZORIRANJE VEČJEGA ŠPORTNEGA DOGODKA
Monika Mar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju je obravnavana tema sponzoriranje večjega športnega dogodka. Diplomski seminar je razdeljen na dva dela, teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu je opredeljen pojem sponzoriranje, kateremu nato sledijo predstavitev razvoja, ciljev, ciljnih skupin in vrst sponzoriranja ter sponzorske kategorije. Kot posebno poglavje je predstavljeno sponzoriranje dogodka, ki je glavna tema diplomskega seminarja. Drugi del diplomskega seminarja obsega praktični del, kjer se osredotočamo na sponzoriranje glavnega in največjega športnega dogodka na svetu, olimpijskih iger. Diplomski seminar nam da vpogled v programe sponzoriranja olimpijskih iger, v razvoj sponzoriranja olimpijskih iger skozi čas in nekatere zanimive informacije o sponzoriranju olimpijskih iger, ki so se odvijale v zadnjem obdobju. Diplomski seminar se zaključi s predstavitvijo delovanja Olimpijskega komiteja Slovenije na področju marketinga in sponzoriranja.
Ključne besede: sponzoriranje, razvoj sponzorstva, vrste sponzoriranja, sponzoriranje dogodka, olimpijske igre.
Objavljeno: 26.11.2014; Ogledov: 546; Prenosov: 44
.pdf Polno besedilo (1023,45 KB)

6.
Sistem indikatorjev za vrednotenje učinkov velikega mednarodnega športnega dogodka na trajnostni razvoj
Borut Kolarič, 2016, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo je ena izmed mnogih raziskav velikih mednarodnih športnih dogodkov, ki predstavlja pogled v dogodek skozi vpliv, ki ga ima na trajnostni razvoj. Obseg takega dogodka je nemogoče zajeti v enem delu, hkrati pa je to razvijajoč sistem, ki se prilagaja okolju in času. Razvoj velikih mednarodnih športnih dogodkov se postavlja v okvir učinkov gospodarske, družbene in okoljevarstvene dimenzije trajnostnega razvoja, kateri so ti učinki, kakšen je obseg teh učinkov in kako jih meriti ter primerjati, pa je osnovno vprašanje našega magistrskega dela. Vsaka dimenzija trajnostnega razvoja ima namreč svoje značilnosti, svojo merilno dimenzijo, svoj specifičen vpliv in ne nazadnje položaj v določenem odnosu do drugih dimenzij, zaradi česar so dimenzije med seboj enake in hkrati različne. Ko jih označimo za enake, jih pri tem skušamo postaviti na skupni imenovalec in opredeliti njihove odnose, različne pa jih vidimo zaradi svoje prvinskosti in unikuma. V magistrskem delu smo zajeli določena poglavja športa in športnih dogodkov, opredelili veliki mednarodni športni dogodek, ga opisali in izpostavili njegove bistvene značilnosti. V nadaljevanju smo opredelili trajnostni razvoj in ga aplicirali na upravljanje velikega mednarodnega športnega dogodka. Do tega dela smo predstavili obsežnost in zapletenost takih dogodkov, nato pa konkretneje izpostavili predmet naše raziskave in sicer indikatorje ter učinke, ki jih taki dogodki imajo za mesto, regijo in lokalno prebivalstvo. Na podlagi obstoječe literature smo povzeli dosedanja spoznanja in postavili okvir za naš empirični del. S pomočjo sekundarnih podatkov smo prišli do rezultatov, z ustreznimi metodami dela pa do zaključkov, kakšen naj bi bil veliki mednarodni športni dogodek v smislu trajnostnega razvoja. V nadaljevanju smo podali nekaj spoznanj ter priporočil za nadaljnje raziskave in prihodnje organizatorje velikih mednarodnih športnih dogodkov. Temeljna ugotovitev je, da so veliki mednarodni športni dogodki globalni, v določeni meri nepredvidljivi, za nekatere skupine bolj, spet druge manj pozitivni, vendar omogočajo kreiranje koristi, ki so dobre za celotno družbo. Spoznanje temelji na tem, da trajnostni razvoj ni nekaj avtomatičnega, naključnega in nenačrtovanega. Ravno nasprotno, že od same ideje ga je treba vpeljati v sam koncept velikega mednarodnega športnega dogodka. Trajnostni razvoj velikega mednarodnega športnega dogodka mora biti uravnan s sedanjostjo in s pogledom v prihodnost na gospodarskem, družbenem in okoljevarstvenem področju. Le takšna celovitost lahko vodi v harmoničen trajnostni razvoj in kakovostno življenje ne le za kraj dogodka, temveč ima tak dogodek zaradi svoje razsežnosti lahko izjemno velik vpliv tudi na globalno raven. Ključno za uspeh je, da je treba veliki mednarodni športni dogodek pregledno in odgovorno upravljati v okviru vseh treh dimenzij trajnostnega razvoja.
Ključne besede: veliki mednarodni športni dogodek, trajnostni razvoj, triple bottom line, olimpijske igre, svetovno nogometno prvenstvo
Objavljeno: 15.12.2016; Ogledov: 200; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (2,67 MB)

7.
ANALIZA IGRE SLOVENSKE KADETSKE ROKOMETNE REPREZENTANCE NA MLADINSKIH OLIMPIJSKIH IGRAH NANJING 2014
Saša Prapotnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Rokometaši v starostni kategoriji do 17 let (U17) na državni ravni tekmujejo v kadetski ligi pod okriljem Rokometne zveze Slovenije. Hkrati pa začenjajo tudi z uradnimi tekmovanji na mednarodni ravni. Najpomembnejša turnirja sta zagotovo evropsko in svetovno kadetsko rokometno prvenstvo, kjer se mladi seznanijo z velikimi turnirji. Prav tako pa ne gre zanemariti mladinskih olimpijskih iger, ki so dober približek tradicionalnih. Igralcem ponujajo vpogled v olimpizem, glavni cilj pa je predvsem mladim približati šport ter jih medsebojno povezati skozi igre. Slovenska kadetska reprezentanca igralcev, rojenih leta 1996/97, je od vsega začetka kazala potencial ter dobro organiziranost. S spremembami skozi sezone (selekcija) se je izoblikovala ekipa, ki je postala močno konkurenčna na mednarodnih turnirjih. Naši igralci so leta 2013 v Utrechtu osvojili zlato medaljo ter si s tem zagotovili mesto na mladinskih olimpijskih igrah. Te so se odvijale leto kasneje v kitajskem mestu Nanjing, kjer so slovenski rokometni reprezentanti osvojili 1. mesto ter tako postali prvaki olimpijskih iger mladih.
Ključne besede: rokomet, Slovenska rokometna reprezentanca – letnik 1996, priprave na tekmovanje, olimpijske igre mladih − Nanjing 2014
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 280; Prenosov: 16
.pdf Polno besedilo (2,68 MB)

8.
MOČ BESED; ANALIZA ZAKLJUČNEGA GOVORA NA ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGRAH 2010 V KANADSKEM VANCOUVRU
Vita Petek, 2016, diplomsko delo

Opis: Olimpijske igre so mega dogodek, pomemben za turizem. Nekateri elementi olimpijskega protokola so postali del tradicije in takšna je tudi zaključna prireditev, ki pomeni formalni zaključek iger. Govor mora podati predsednik organizacijskega odbora, v našem primeru John Furlong. Na podlagi besed, ki sestavljajo govor, smo ugotovili, da je govor čustven, močan, spodbuden ter poln hvaležnosti. Čustvena komponenta ima v govoru pomembno vlogo, saj je Furlong že kot otrok občudoval olimpijske igre. Osrednji samostalnik govora je beseda »games« (igre). Ugotovili smo, da Furlong govori ameriško angleščino, stil govora je čustven, model prepričevanja pa je patos. Ugotovili smo tudi, da je Furlongov govor bogat z ekspresivnimi besednimi figurami in pesniškimi sredstvi. Analiza govora je pokazala rabo retoričnih sredstev, kot sta trditev in silogizem. Retorične figure, ki so uporabljene v govoru, pa so stopnjevanje, retorično vprašanje, metafora, personifikacija, simbol, perifraza, sentenca, naštevanje in primera. Poleg besedne analize je dodatne informacije razkrila analiza telesne govorice, ki je med drugim odražala enakopravnost, nato dominanco, prikrivanje in odkritost.
Ključne besede: olimpijske igre, govor, govorica telesa, prireditve, John Furlong
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 331; Prenosov: 55
.pdf Polno besedilo (901,04 KB)

9.
PRAVILA OGLAŠEVANJA V POVEZAVI Z OLIMPIJSKIMI IGRAMI
Peter Prelc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava obstoječo zakonodajo na področju trženja uradnih sponzorjev olimpijskih iger, ki imajo edini pravico, da pri trženju svojih proizvodov oziroma storitev uporabljajo olimpijske blagovne znamke. S tem v zvezi je obravnavana problematika trženja iz zasede in obstoječa zakonodaja, ki naj bi varovala uradne sponzorje pred trženjem iz zasede. Ker na mednarodni ravni ni pravno zavezujočega pravnega akta, ki bi ščitil pred trženjem iz zasede, je ustrezno zakonodajo dolžna sprejeti država prirediteljica sama. V lepem številu držav tako nastaja posebna sui generis zakonodaja, ki je namenjena le mega dogodkom. Čeprav so bile ideje, da bi na globalni ravni prišlo do sprejema enotnega pravnega akta, ki bi urejal področje trženja iz zasede na športnem področju oziroma na področju mega športnih dogodkov, pa do tega (še) ni prišlo.
Ključne besede: trženje iz zasede, MOK, ekskluzivnost, olimpijske igre, olimpijska intelektualna lastnina, olimpijske blagovne znamke, Olimpijska listina
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 154; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici