| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Preoperative renal dysfunction is a predictor of postoperative atrial fibrillation in coronary artery bypass patients
Miha Antonič, 2019, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: atrijska fibrilacija, akutna ledvična okvara, srčni obvodi, zunajtelesni obtok
Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 35; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (163,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

4.
Odkrivanje okvar in diagnostika srednje napetostnih in nizkonapetostnih kablovodov : diplomsko delo
Jan Pravdić, 2023, diplomsko delo

Opis: Zanesljivo in varno obratovanje elektroenergetskega sistema je glavna naloga vsakega elektro distribucijskega podjetja. Kablovodi prinašajo številne prednosti, a hkrati tudi težave, ko pride do okvar. Napak na kablovodih ne vidimo, saj je kabel pod zemljo, brez ustreznih merilnih instrumentov pa se lokacije okvare ne more določiti. S tem namenom so bile razvite razne preizkusne in kasneje tudi diagnostične metode, ki jih je možno izvajati na terenu. V teoretičnem delu naloge je predstavljen pregled standardiziranih in uveljavljenih postopkov preizkušanja in diagnostike kabelske izolacije, ki jih je mogoče izvajati s specializiranim merilnim vozilom izdelanim v podjetju Baur GmbH. V praktičnem delu naloge je bilo izvedeno odkrivanje okvar, napetostni preizkus osnovne izolacije in diagnostika kablovoda.
Ključne besede: okvara, kabel, izolacija, preizkušanje, diagnostika
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 255; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (3,75 MB)

5.
Sodobne metode za določanje vrste in lokacije napake na električnih vodih : diplomsko delo
Mihailo Dukanac, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo določene metode, s katerimi ugotavljamo lokacijo in vrsto okvare na električnih vodih. Najprej pojasnimo klasične metode za določanje vrste in lokacije okvare, v drugem delu naloge pa so navedene še sodobne metode, ki se danes uporabljajo. Za vsako metodo je poleg opisa in pripadajoče slike prikazan način priključitve instrumenta za ugotavljanje okvare ter podane so matematične povezave, ki navajajo posamezne metode. Večina omenjenih metod ima veliko praktičnih uporabnosti in brez njih bi bilo ugotavljanje lokacije okvare na električnih vodih zamudno ter nerentabilno.
Ključne besede: električna omrežja, električni vod, okvara
Objavljeno v DKUM: 25.07.2023; Ogledov: 342; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

6.
Vpliv askorbinske kisline na pojav postoperativne ledvične okvare po operacijah na odprtem srcu : doktorska disertacija
Anže Djordjević, 2022, doktorska disertacija

Opis: IZHODIŠČA Perioperativna ledvična okvara je pomemben dejavik smrtnosti, obolevnosti in stroškov v srčni kirurgiji, njena pojavnost v literaturi znaša od <1% in do 70%. Ledvična okvara, ki zahteva ledvično nadomestno zdravljenje, je povezana s posebej visoko smrtnostjo. Mnogo raziskav dokazuje, da tudi tista zmanjšanja ledvične funkcije, kjer ledvično nadomestno zdravjenje ni potrebno oziroma serumske vrednosti kreatinina porastejo le blago ali celo ne presežejo normalnih vrednosti, vplivajo na kratko- in dolgoročne rezultate kardiokirurškega zdravljenja. Obstaja več kot 30 definicij akutne ledvične okvare, zato je bil potreben splošno sprejet kompromis glede oblikovanja nove definicije v okviru delovne skupine Kidney Disease: Improving Global Outcomes (t.i. KDIGO klasifikacija akutne ledvične okvare) iz leta 2012. Nova KDIGO klasifikacija ima dobro napovedno vrednost obolevnosti in smrtnosti pri kritično bolnih, vključno s kardiokirurškimi bolniki. Veliko raziskav potrjuje uspešnost in varnost nadomeščanja askorbinske kisline pri visoko rizičnih bolnikih, kot so tudi tisti po operacijah na odprtem srcu, vendar smo do zdaj zasledili le nekaj manjših, ki so specifično primerjale skupine bolnikov z in brez suplementacije glede perioperativne ledvične okvare. Rezultati omenjenih raziskav kažejo, da nadomeščanje askorbinske kisline v njihovih subpopulacijah kardiokirurških bolnikov ni bilo povezano z manjšo okvaro ledvic. METODE V prospektivno raziskavo smo vključili odrasle kardiokirurške bolnike, operirane na Oddelku za kardiokirurgijo Univerzitetnega kliničnea centra Maribor in Kliniki za kardiovaskularno kirurgijo Inštituta za kardiovaskularne bolezni Vojvodine Sremska Kamenica v obdobju od decembra 2018 do maja 2019. Izključitveni kriteriji so bili starost pod 18 let, operacija brez uporabe zunajtelesnega krvnega obtoka, hiperoksalurija, anamneza ledvičnih kamnov, anamneza alergije na askorbinsko kislino, kritično predoperativno stanje (ventrikularna tahikardija ali ventrikularna fibrilacija, predoperativno kardiopulmonalno oživljanje, predoperativna inotropna podpora, vstavljena intra-aortna balonska črpalka), nujnost operacije, ki mora biti opravljena pred začetkom naslednjega delovnega dne, imunosupresivna ali antioksidativna terapija znotraj 30 dni pred operacijo, hipotermični cirkulatorni zastoj, predoperativna kronična ledvična bolezen z ocenjeno glomerulno filtracijo < 30 mL/min/1.73m2 in smrt bolnika pred zaključkom protokola študije (znotraj prvih petih postoperativnih dni). Bolnike smo razdelili na dve skupini, in sicer na testno in kontrolno. Kot kazalce ledvične funkcije smo uporabili serumsko koncentracijo kreatinina, ocenjeno glomerulno filtracijo in urno diurezo. Glede na predoperativne vrednosti smo izračunali absolutne in relativne spremembe. Vsakemu bolniku je bila med hospitalizacijo merjena urna diureza od intraoperativnega obdobja pa do petega dneva. Bolnike smo uvrstili v ustrezni razred po KDIGO klasifikaciji. Skupini smo primerjali tudi po nekaterih demografskih podatkih in tistih pred-, intra- in postoperativnih lastnostih, ki bi lahko vplivale na delovanje ledvic. V subpopulaciji bolnikov smo merili serumske vrednosti malondialdehida kot posrednega biomarkerja oksidativnega stresa. Za primerjavo skupin smo uporabili t-test za numerične in test χ-kvadrat za kategorične spremenljivke. Pri preizkušanju hipotez smo kot statistično pomembno upoštevali p < 0.05. REZULTATI Testno skupino, ki je prejela askorbinsko kislino, je sestavljalo 163 bolnikov, medtem ko je kontrolna skupina štela 169 bolnikov. Skupini sta se dobro ujemali glede na izhodiščno demografijo in so imele podobne intraoperativne značilnosti. Incidenci akutne ledvične okvare v testni in kontrolni skupini sta bili 20.9 % oziroma 28.4 % (p = 0.127). Ocenjena glomerulna filtracija se med študijskimi skupinami v celotnem pooperativnem obdobju ni razlikovala. V skupini, ki je prejela askorbinsko kislino, je bil trend višjih vrednosti malondialdehida s statistično značilnostjo prvi postoperativni dan in nižje bolnišnične umrljivosti (0.6 % proti 4.1 %, p = 0.067). Ob popustitvi aortne zažemke smo odkrili znatno povečanje koncentracije malondialdehida v serumu. Koncentracija malondialdehida v serumu se je še naprej povečevala in dosegla vrh 12 ur po operaciji. Nato je začela upadati, vendar je ostala pomembno višja v primerjavi s predoperativnimi vrednostmi 24 in 48 ur po operaciji. ZAKLJUČKI Po našem vedenju je pričujoče raziskovalno delo prva študija, ki: 1) je merila serumske vrednosti malondialdehida s pomočjo visoko specifične metode plinske kromatografije in masne spektrometrije, 2) je objavila podatke o največji skupini bolnikov po operaciji na odprtem srcu, katerim smo natančno merili perioperativne spremembe serumske koncentracije malondialdehida kot indikatorja oksidativnega stresa in 3) je objavila podatke o vplivu askorbinske kisline na pojav postoperativne akutne ledvične okvare pri največji randomizirani skupini bolnikov po operaciji na odprtem srcu. Askorbinska kislina ni pomembno znižala pojavnosti akutne ledvične okvare po operacijah na odprtem srcu z uporabo zunajtelesnega krvnega obtoka. Serumska koncentracija malodialdehida se pomembno poveča intraoperativno in narašča v zgodnjem pooperativnem obdobju do 12 ur po zaključku operacije. Pomembno povišana ostane do 48 ur po operaciji. Ključne besede: akutna ledvična okvara, askorbinska kislina, zunajtelesni krvni obtok, oksidativni stres, malondialdehid, plinska kromatografija in masna spektrometrija
Ključne besede: akutna ledvična okvara, askorbinska kislina, oksidativni stres, malondialdehid, plinska kromatografija in masna spektrometrija
Objavljeno v DKUM: 29.11.2022; Ogledov: 511; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

7.
Funkcijsko preizkušanje pralnih strojev za zagotavljanje zanesljivosti na trgu : diplomsko delo
David Dokl, 2021, diplomsko delo

Opis: Za ohranitev konkurenčnosti podjetja je potreben nenehen razvoj novih izdelkov in optimizacija stroškov izdelave izdelkov. S tem so v razvojne in proizvodne procese ter same izdelke uvedene spremembe, ki prinašajo tveganje za kakovost in zanesljivost izdelkov na trgu. Zanesljivost pralnih strojev pa je eno ključnih pričakovanj kupcev. Diplomsko delo obravnava zanesljivost pralnih strojev na trgu in funkcijsko preizkušanje pralnih strojev v fazi razvoja, proizvodnje in kontrole po izdelavi. Predstavljena so možna izboljšanja funkcijskega preizkušanja in delno uporabljena v Laboratoriju zanesljivosti. Rezultati funkcijskega preizkušanja v Laboratoriju zanesljivosti so primerjani s podatki o servisiranju pralnih strojev na trgu, kjer je bilo ugotovljeno, da je smiselno podaljšati čas preizkušanja in s tem povečati možnost odkritja napak. Napake, ugotovljene med preizkušanjem, pa imajo različno težo oziroma bodo na trgu različno vplivale na uporabnike. Za boljše ovrednotenje napak, odkritih med preizkušanjem, je predstavljena matrika za določitev teže posamezne napake, kar bistveno izboljša nadaljnje odločitve.
Ključne besede: funkcijsko preizkušanje, okvara, zanesljivost, pralni stroj
Objavljeno v DKUM: 08.04.2021; Ogledov: 938; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

8.
9.
OPTIMIZACIJA VZDRŽEVALNIH STROŠKOV V ŽAGALNICI GGP
Marko Mulec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo predstavlja probleme vzdrževanja v lesnopredelovalnem podjetju. Namen diplomskega dela je bil predstavitev optimizacije vzdrževalnih stoškov v Žagalnici GGP. Podani so predlogi za izboljšanje stanja na vzdrževanju. Osnova temelji na analizi zbranih podatkov za obdobje 13 mesecev. Predstavili smo pomembnost razpoložljivosti delovnih sredstev. Okvare in zastoji slabijo delovna sredstva in nižajo njhovo vrednost. Dokazovali smo močno povezanost med proizvodnim procesom in procesom vzdrževanja. Obravnavali smo sodobne pristope vzdrževanja na področju preventivnega vzdrževanja. Predstavili smo aktualne načine izvajanja vzdrževalnih del. Utemeljili smo prednosti preventivnega vzdrževanja v podjetju. V diplomskem delu smo predstavili vpliv odgovornega vodje vzdrževanja za uspešno vzdrževanje. Dokazali smo pomembnost zbiranja in analiziranja podatkov. Vpeljali smo vodenje natančnih evidenc in njihovo analizo. Predlagali smo podporo vzdrževanju z računalniško podprtimi sistemi.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE - preventivno vzdrževanje - vodja vzdrževanja - delovno sredstvo - okvara - proizvodni proces - plan vzdrževanja
Objavljeno v DKUM: 30.11.2016; Ogledov: 1520; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

10.
KAKOVOST ŽIVLJENJA STAROSTNIKOV Z OKVARO SLUHA
Tatjana Ferenček, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Okvara sluha pri starejših je ena od najpogostejših težav. Število naglušnih se veča s staranjem populacije. Okvara sluha vpliva na kognitivne, fizične, vedenjske in socialne funkcije, kot tudi na kakovost življenja. V starosti so vzroki za okvaro sluha različni, lahko zajamejo celo slušno progo – od zunanjega ušesa do možganskih centrov. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali okvara sluha vpliva na kakovost življenja. Zanimalo nas je tudi, ali starostniki uporabljajo slušne pripomočke pri okvari sluha. Metode: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen anonimen vprašalnik, ki vsebuje 21 vprašanj. Podatki so statistično obdelani s programom Microsoft Exel in Microsoft Word. Rezultati: Rezultati so pokazali, da sta glavni težavi starostnikov z okvaro sluha otežena komunikacija in nepravilno razumevanje. Nadalje smo ugotovili, da se je starostnikom z okvaro sluha kakovost njihovega življenja poslabšala in da so starostniki z okvaro sluha zelo dobro seznanjeni z vrstami pomoči pri okvari sluha. Prav tako smo ugotovili, da se je po uporabi slušnega aparata kakovost življenja starostnikov z okvaro sluha spet izboljšala. Sklep: Kakšna bo kakovost življenja starostnika z okvaro sluha, je zelo odvisno od starostnika samega. Prej si bo starostnik z okvaro sluha priznal, da ima težave s sluhom in si poiskal ustrezno pomoč, prej se bo kakovost njegovega življenja izboljšala.
Ključne besede: kakovost življenja, starostnik, okvara sluha, rehabilitacija, slušni pripomoček.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1612; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (810,24 KB)

Iskanje izvedeno v 1.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici