| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Tradicionalizem, kulturni kapital in poslušanje narodno-zabavne glasbe med mladimi
Tjaša Lipovec, 2020, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela z naslovom Tradicionalizem, kulturni kapital in poslušanje narodno-zabavne glasbe med mladimi je bil ugotoviti, kakšne so razlike med mladimi v poslušanju narodno-zabavne glasbe ob vplivu naslednjih dejavnikov: raven tradicionalizma, religioznosti, družinskih vrednot, enakopravnosti in delitvi vlog med spoloma in v odnosu do homoseksualnosti ter izobrazbe staršev in kraja bivanja. V teoretičnem delu smo opredelili in obravnavali naslednje koncepte: mladost, kulturo, glasbeni okus, tradicionalizem, glasbo in narodno-zabavna glasbo. Empirični del sestavlja empirično testiranje štirih hipotez (podatki so bili pridobljeni preko anketne metode z neslučajnostnim vzorcem. Sodelovalo je 172 oseb, od tega je bilo 132 oseb ženskega spola ter 40 oseb moškega spola, od katerih je največji delež respondentov spadalo v starostno skupino od 26 do 29 let). Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da na poslušanje narodno-zabavne glasbe vplivajo naslednji dejavniki: raven tradicionalizma (delno), izobrazba matere, kraj bivanja in izpostavljenost tovrstni glasbi v otroštvu.
Ključne besede: tradicionalizem, mladi, glasba, glasbeni okus, narodno-zabavna glasba
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 1068; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (680,83 KB)

2.
Jabolčna marmelada z različnimi dodatki
Valerija Bezjak, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru smo v okviru poskusa za diplomsko delo pripravili jabolčno marmelado z različnimi dodatki (pomarančna lupinica, cimet v prahu, klinčki v prahu, burbonska vanilja). Senzorično ocenjevanje vzorcev je bilo izvedeno dne 27. 5. 2017 na Grajskem trgu v Slovenski Bistrici. Preizkuševalci so ocenjevali všečnost vonja, barve, okusa, konsistence, sladkosti in kislosti marmelade, podali so tudi skupno oceno. Rezultati ocenjevanja so pokazali, da v spremljanih parametrih in skupni oceni med ocenami vzorcev ni statistično značilnih razlik. Sicer pa je visoke ocene za okus in vonj dobil vzorec marmelade z dodatkom burbonske vanilje, najslabše pa je bilo pri tem vzorcu ocenjeno razmerje med sladkorjem in kislino. Zelo visoko skupno oceno je dobila marmelada z dodatkom pomarančne lupinice. Prav tako je visoko oceno dobila ta marmelada za okus, barvo in vonj. Najvišjo oceno za razmerje med sladkostjo in kislino ter za konsistenco je dobila marmelada z dodatkom cimeta
Ključne besede: jabolčna marmelada, senzorično ocenjevanje, dodatki, okus, konsistenca, barva
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 2807; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

3.
Kemijska in senzorična primerjava jabolčnega soka z dodatkom aronije
Klemen Grilc, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V tej raziskavi smo ugotavljali, kako različne koncentracije ekološkega soka iz aronije, dodanega ekološkemu jabolčnem soku, vplivajo na senzorično oceno in njihovo sprejetost pri potencialnih potrošnikih. V okviru poskusa smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru pripravili štiri vzorce soka, kjer je bil delež soka aronije 5, 10, 15 oz. 20 %. Sokovom smo v laboratoriju opravili kemijsko analizo pri kateri smo izmerili vsebnost suhih snovi in skupnih titracijskih kislin. V januarju 2016 smo izvedli senzorično ocenjevanje, kjer so ocenjevalci ocenjevali barvo, vonj in okus, ter podali skupno oceno všečnosti vzorcev. Rezultati ocenjevanja so pokazali, da je različen delež soka aronije v jabolčnem soku pomembno vplival na ocenjevane parametre. Najbolje je bila ocenjena barva pri soku z 20 % deležem aronijinega soka, najslabše pa sok z 5 % deležem aronijinega soka. Okus jabolčnega soka z dodatkom 15 % soka aronije je bil všeč največ ocenjevalcem, okus jabolčnega soka z dodatkom 20 % soka aronije je dobil najslabše ocene. Tudi pri vonju je najvišjo oceno dobil jabolčni sok z dodatkom 15 % soka aronije, najnižjo pa sok z dodatkom 5 % soka aronije. Skupno je bil najbolje ocenjen jabolčni sok s 15 % deležem soka aronije, najslabše pa sok z najnižjim, 5 % deležem soka aronije.
Ključne besede: sok, aronija, jabolka, okus, vonj, barva, senzorična ocena
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 2243; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (966,36 KB)

4.
Zaznavanje gostega soka z različno vsebnostjo sladkorja
Špela Šibal, 2016, diplomsko delo

Opis: Zaznavanje je proces, s katerim posameznik izbira, organizira in interpretira dražljaje v razumljivo sliko. Sprejememo le tiste dražljaje, ki so nam v tistem trenutku pomembni. Vseeno pa je zaznavanje za človeka zelo pomembno, saj nas varuje in opozori na razne nevarnosti (Mumel, 1999). V diplomske projektu obravnavamo problem, ki je redko obravnavan in se nanaša na področje zaznave okusa gostega soka. Zaznave okusa uvrščamo v področje marketinga, natančneje v področje vedenja odjemalcev. Teoretični del diplomskega projekta smo razdelili v tri večja poglavja. To so zaznavanje, organi, ki zazanavajo in zaznavanje okusa. V prvem poglavju smo predstavili definicijo zaznavanja, razvrstitev zaznavnih obvestil, opisali smo štiri elemente zaznavanja in predstavili senzorični marketing. V drugem poglavju smo obravnavali pet ključnih čutov s katerimi zaznavamo to so vid, sluh, tip, okus in voh. Ker pa se tema diplomskega projetka nanaša na zaznavanje okusa, smo se osredotočili v četrtem poglavju na zaznavanje okusa. V tem poglavju smo se posebej osredotočili na zaznavanje sladkega, saj nas je to zanimalo pri našem eksperimentu. V drugem delu diplomskega projekta pa sledi empirična raziskava, v tem delu smo za metodo raziskovanja uporabili eksperiment. V eksperimentu je sodelovalo 62 študentov Univerze v Mariboru. Z raziskavo smo želeli ugotoviti ali obstajajo razlike v zaznavanju jagodnega gostega soka z različno vsebnostjo sladkorja, v zaznavanju gostote soka, všečnosti okusa in v zaznavanju zdravega soka. Podatke smo analizirali s pomočjo programa IBM SPSS Statistic 22. Rezultati kažejo, da testne osebe zaznajo razliko dodanega sladkorja v soku, saj je bila razlika že opazna pri 10% dodanega sladkorja. Ugotovili smo tudi, da obstajajo statistično pomembne razlike med ocenami zaznavanja pri spremenljivkah vsebnost sladkorja, gostoto sladkorja in všečnost okusa, saj je pomembnost razlik pri vseh treh spremenljvkah manjša od 0,05. Z rezultati t-testa pa smo ugotovili, da obstajajo razlike pri vsebnosti sladkorja, gostoti soka in všečnosti soka. Pri vseh teh spremenljivkah je najvišja vrednost med 20% dodanega in 20% odvzetega sladkorja.
Ključne besede: Zaznavanje, okus, jagodni sok, sladkor
Objavljeno v DKUM: 24.11.2016; Ogledov: 1424; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

5.
VPLIV RAZLIČNIH VIROV IN ODMERKOV SLADIL NA SENZORIČNO OCENO MALINOVIH MARMELAD
Nena Kotnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V zastavljenem poskusu smo pri kuhanju marmelad iz malin ugotavljali, kako različne vrste naravnih sladil, uporabljene v različnih odmerkih, vplivajo na senzorično kakovost malinovih marmelad in njihovo sprejetost pri potencialnih potrošnikih. V okviru poskusa smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede pripravili malinovo marmelado, ki smo ji dodali različna naravna sladila (saharozo, fruktozo, kokosov sladkor in stevio) v odmerkih, ki sta v končnih produktih predstavljala 20 oz. 40 %. V mesecu maju 2016 smo izvedli senzorično ocenjevanje, kjer so preskuševalci ocenjevali barvo, vonj, okus in konsistenco posameznih vzorcev marmelade. Rezultati ocenjevanja so pokazali, da je vir sladila statistično značilno vplival na vse spremljane parametre, to je barvo, vonj, okus, konsistenco in skupno oceno, medtem ko je odmerek sladila pomembno vplival le na oceno konsistence. Interakcija vira in odmerka sladila je imela statistično značilen vpliv samo na oceno barve. Na senzoričnem ocenjevanju je najboljšo skupno oceno dobil vzorec marmelade z dodatkom saharoze v 40 % odmerku, najslabše ocenjena pa je bila marmelada z dodatkom kokosovega sladkorja v 40 % odmerku.
Ključne besede: malinova marmelada, sladilo, barva, vonj, okus, konsistenca, senzorična ocena
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1673; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (862,16 KB)

6.
NAKUPNE ODLOČITVE SLOVENSKEGA POTROŠNIKA PRI NAKUPU V TRGOVSKI VERIGI SPAR
Tina Gosar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Obravnavamo področje nakupnih odločitev potrošnikov, ki nakupujejo v trgovski verigi Spar Slovenija d.o.o.. Predstavljamo potrošnika v njegovi vlogi in dejavnikih, ki vplivajo nanj. Opredeljujemo potrošnika, dejavnike, procese in odločitve, ki vplivajo na nakup, ter jih podrobneje razdelamo. Opredeljujemo tudi trenutne trende in trende v prihodnosti. Zanima nas potrošnik in njegova izhodišča za nakup. V ospredju se nam vedno pojavlja kupec, ki bodisi deluje kot potrošnik, porabnik, bodisi kot kupec in ne porabnik.
Ključne besede: Nakupne odločitve, nakupni proces, dejavniki vplivanja na nakup, cena, država porekla, promocije, izkušnje z izdelkom, zdravstvena varnost izdelka, priporočila prijateljev in znancev, kvaliteta, embalaža, storitve prodajnega osebja, blagovna znamka, oglaševanje, okus, označevanje izdelkov, izgled prodajnega mesta, kupec, potrošnik, Spar Slovenija d.o.o., spletna trgovina, trendi nakupovanja, marketing, prodaja, segmentacija
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 1960; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

7.
VPLIV BARVE EMBALAŽE NA ZAZNAVANJE OKUSA GOSTEGA SOKA
Daša Prevolšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Z barvami se srečujemo na vsakem koraku. Mogoče se njihovega vpliva ne zavedamo povsem, vendar nam lahko že pogled na določeno barvo dvigne ali pokvari razpoloženje. Barve imajo zelo velik vpliv na človeka in v nas prebujajo različna čustva. Nekatere barve so pozitivne in nas osrečujejo, druge pa na nas delujejo negativno. Ravno zaradi tega je tudi za oblikovalce embalaže zelo pomembno, da vnaprej predvidijo, kako se bodo potencialni porabniki njihovega izdelka odzivali na njihovo embalažo. Porabniku mora podoba izdelka ugajati, mora ga zapeljati in v njem zbuditi zanimanje, saj bo le tako opazil določen izdelek. Proizvajalci želijo porabnike prepričati, da je ravno njihov izdelek tisti pravi, ki ga kupec potrebuje. To pa lahko dosežejo tudi s skrbno izbranimi barvami svoje embalaže. V magistrskem delu smo proučevali vpliv barve embalaže na zaznavanje okusa gostega soka. Ta problem je redko obravnavan, uvrščamo pa ga v področje marketinga, natančneje v področje vedenja odjemalcev. V teoretičnem delu magistrskega dela se osredotočamo na tri ključne pojme, to so zaznavanje, barve in embalaža. Predstavljena je definicija zaznavanja, opisan je proces zaznavanja ter njegovi elementi. Sledi opredelitev barv, opis zaznavanja barv in predstavitev simbolike barv. Prikazana pa je tudi povezava med barvami in živili. V četrtem poglavju obravnavamo embalažo, ki jo definiramo kot sestavni del izdelka in pomeni vse tisto, v kar zavijamo, polnimo oziroma vstavimo določeno vrsto blaga. V poglavju o embalaži opisujemo tudi njene funkcije ter vrste embalaže. V nadaljevanju sledi drugi del magistrskega dela, in sicer empirična raziskava. V tem delu smo za metodo raziskovanja uporabili eksperiment, v katerem je sodelovalo 30 študentov Univerze v Mariboru. S pomočjo eksperimenta smo želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike v zaznavanju gostote soka, v zaznavanju vsebnosti sladkorja v gostem soku in v zaznavanju všečnosti okusa gostega soka, postreženega v plastičnih kozarcih štirih različnih barv. S pomočjo programa IBM SPSS 22.0 smo prikazali opisno statistiko, opravili ANOVA test ter t-test za neodvisne vzorce. Rezultati kažejo, da barva embalaže vpliva na zaznavanje okusa gostega soka, saj so testne osebe isti gosti sok, postrežen v štirih različnih barvah embalaže, zaznale različno. Ugotovili smo tudi, da obstajajo statistično značilne razlike med ocenami zaznavanja pri vsaki od spremenljivk, saj je pomembnost razlik pri vseh treh spremenljivkah (gostoti soka, vsebnosti sladkorja v soku in všečnosti okusa soka) manjša od 0,05. Rezultati t-testa pa so pokazali, da obstajajo razlike le pri zaznavanju vsebnosti sladkorja v gostem soku postreženem v zeleni barvi embalaže.
Ključne besede: barva, embalaža, zaznavanje, okus, gosti sok
Objavljeno v DKUM: 07.01.2016; Ogledov: 1815; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

8.
VPLIV DOJENJA NA OTROKOVO SPREJEMANJE RAZLIČNIH OKUSOV V PREHRANI
Anja Urbanija, 2014, diplomsko delo

Opis: Dojenje je zelo pomembno tako za otroka kot za mamo. Najnovejše raziskave, ki so jih opravili na Univerzi znanosti v Filadelfiji pa so celo pokazale, da dojenje od dveh do petih mesecev po rojstvu odločilno vpliva na oblikovanje otrokovega okusa (http://vizita.si/). Okusi, ki se absorbirajo v materino mleko naj bi oblikovali okus otroka pri prehrani. Diplomsko delo z naslovom »Vpliv dojenja na otrokovo sprejemanje različnih okusov v prehrani« je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu se poglobimo v dojenje in hranjenje po steklenički, kakšen okus ima materino mleko in kakšnega prilagojeno mleko in če je sprejemanje okusov v prehrani odvisno od tega, ali se dojenček doji ali hrani po steklenički. Opredelimo tudi prehranjevalne navade otrok, kaj radi jedo in česa ne marajo. Tako izluščimo pet vrst hrane, ki jih otroci ne jedo najraje, vendar so pomembne za razvoj. V empiričnem delu naloge predstavimo analize rezultatov ankete, ki smo jih prikazali s pomočjo programa SPSS. Na podlagi dobljenih anketnih odgovorov naredimo analizo in grafične prikaze rezultatov in jih primerjamo z vnaprej postavljenimi hipotezami. Pri iskanju odgovora na vprašanje »ali dojenje vpliva na otrokovo dojemanje različnih okusov v prehrani« smo prišli do sklepa, da med dojenimi in nedojenimi otroci ni značilnih razlik pri dojemanju različnih okusov v prehrani. V našem primeru smo se osredotočili na korenje, cvetačo, jabolko, slivo in skuto. V nadaljevanju smo se še vprašali ali v povprečju mlajši otroci v družini raje jedo korenje, cvetačo, jabolko, slivo in skuto, kot starejši otroci in prišli do spoznanja, da mlajši otroci res rajši jedo korenje, cvetačo in skuto kot starejši. Iz tega bi lahko sklepali, da so mlajši otroci v družini bolj dovzetni za različne okuse v prehrani oz. so manj izbirčni.
Ključne besede: dojenje, okus, prehranjevalne navade.
Objavljeno v DKUM: 11.09.2014; Ogledov: 1935; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (369,83 KB)

9.
INTERES ŠTUDENTOV DO POSLUŠANJA RAZLIČNIH ZVRSTI GLASBE
Sanja Omerzel, 2012, diplomsko delo

Opis: Vsaka zvrst glasbe posebej zahteva svoj način poslušanja in ustvarja svojstveno razpoloženje. Poslušanje glasbe je ena najpomembnejših dejavnosti za doživljanje, sprejemanje in razumevanje glasbenih vsebin. Vpliva na človekov glasbeni, estetski, moralni, telesni in duševni razvoj. Pomembno je, da smo že kot otroci postavljeni v »zdravo« glasbeno okolje, za katerega poskrbijo starši in ostali pomembni drugi (vzgojitelji, učitelji …). S tem, kako glasba vpliva na človeka in kakšen je njun odnos, pa se ukvarjajo različne znanstvene discipline, kot na primer: estetika, sociologija glasbe, psihologija glasbe, glasbena pedagogika … Skozi diplomsko delo spoznamo vse naštete znanstvene discipline, ki nam pomagajo pri boljšem razumevanju pomena glasbe. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen je interes študentov do poslušanja različnih zvrsti glasbe. Zanimalo nas je, katere glasbene zvrsti poslušajo študentje, ali so v otroštvu poslušali glasbo skupaj s starši, katere glasbene skupine oziroma izvajalci so posameznikom najbolj všeč, za katere menijo, da izvajajo kvalitetno glasbo, in to, katere koncerte obiskujejo študenti ter v kolikšni meri. Izsledki so pokazali, da večina študentov najraje posluša pop in rock glasbo in da je več kot polovica študentov v otroštvu skupaj s starši poslušala glasbo, ki so jo starši izbrali po svojem okusu, ne oziraje se na to, da bi poslušali umetnostno vredno glasbo. Pomembno je, da je okolje, v katerem kot otroci odraščamo, spodbudno. Starši se morajo zavedati, kako pomembno je, da otroka spodbujajo in mu razvijajo interes do poslušanja kakovostne, umetniško vredne glasbe, saj kakor smo ugotovili, glasbene izkušnje v otroštvu vplivajo na oblikovanje interesa do glasbe v kasnejših letih.
Ključne besede: Glasba, poslušanje glasbe, glasbene zvrsti, popularna glasba, umetniška (resna) glasba, glasbeni okus, mediji
Objavljeno v DKUM: 25.07.2012; Ogledov: 3851; Prenosov: 683
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

10.
Senzorične spremembe v starosti
Darja Rek, 2010, diplomsko delo

Opis: S senzoričnimi spremembami v starosti se sreča vsak starostnik. Pešanje vida, starostna naglušnost ter pešanje čutov za okus, vonj in tip so posledica degenerativnih sprememb in imajo velik vpliv na življenjski slog starostnika. Starost ni edini dejavnik, ki povzroča slabšanje čutov, saj vplivajo tudi neugodni okoljski dejavniki in bolezen. Pri razumevanju procesa staranja in zagotavljanju kakovostne starosti ima veliko vlogo medicinska sestra. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med starostniki v Koroškem domu starostnikov Črneče - Dravograd januarja 2010. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V anketi je sodelovalo 40 anketirancev, starejših od 65 let. Zanimalo nas je, katere informacije o senzoričnih spremembah v starosti imajo starostniki, kje te informacije dobijo, katera senzorična sprememba v starosti je najbolj moteča za starostnika in ali se medicinska sestra s starostnikom pogovarja o senzoričnih spremembah. Rezultati so pokazali, da imajo starostniki zadovoljive informacije o senzoričnih spremembah v starosti, največ jih dobijo od medicinske sestre. Ugotovili smo, da je za starostnika najbolj moteče pešanje vida. Več kot polovica anketirancev se pogovarja z medicinsko sestro o senzoričnih spremembah v starosti in dobijo dovolj želenih povratnih informacij.
Ključne besede: medicinska sestra, starostnik, senzorične spremembe, vid, sluh, vonj, okus, tip
Objavljeno v DKUM: 12.01.2011; Ogledov: 3097; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici