| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Poškodba z ostrim predmetom med študenti zdravstvene nege
Dominika Lipnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Incident ali dogodek je vbod, vreznina, do katerega pride zaradi že uporabljenega, okuženega ostrega predmeta. Študenti zdravstvene nege imajo v času šolanja pogosto opravka z ostrimi predmeti. Poškodbam z ostrim predmetom so podvrženi predvsem zaradi nerazvitih ročnih spretnosti. Namen zaključnega dela je bil raziskati problematiko poškodb z ostrim predmetom med študenti zdravstvene nege v času študija. Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu je bilo uporabljeno kvantitativno raziskovanje. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika v pisni in elektronski obliki. Pri tem smo zajeli priložnostni vzorec študentov zdravstvene nege (n = 179). Za analizo podatkov smo uporabili računalniška programa Microsoft Word in IBM SPSS, pri tem pa uporabili deskriptivne statistične metode. Rezultati: Ugotovili smo, da se je v času klinične prakse z ostrim predmetom poškodovalo 46,4 % (n = 83) vseh anketirancev. Najpogosteje so se poškodbe dogajale med odpiranjem steklenih ampul. Največ poškodb se je zgodilo na internih oddelkih. 74,7 % (n = 62) študentov poškodbo z ostrim predmetom ni prijavilo. Najpogostejši razlog, za ne prijavo incidenta je bilo prepričanje študentov, da ni bilo nevarnosti za okužbo (40,3 %; n = 25). Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da se poškodbe z ostrim predmetom kljub upoštevanju varnostnih ukrepov dogajajo. Veliko poškodb, ki jih študenti utrpijo se ne poročajo, kar potrjujejo tudi drugi avtorji podobnih raziskav.
Ključne besede: incident, klinična praksa, študij, prijava, okužba, vbod, kri
Objavljeno: 10.07.2020; Ogledov: 292; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (520,89 KB)

2.
Osveščenost staršev o bronhitisu pri predšolskem otroku
Monika Klančnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Bronhitis je zelo pogosto obolenje pri otrocih v predšolskem obdobju, zato smo v zaključnem delu ugotavljali osveščenost staršev o bronhitisu in ukrepih. Zanimalo nas je, če otroci, ki obiskujejo vrtec pogosteje obolevajo za tem obolenjem kot ostali, ki vrtca ne obiskujejo. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodologijo. Podatke za raziskovalni del smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, na vprašanje pa je odgovorilo 30 staršev predšolskih otrok. Rezultati: Starši poznajo obolenje bronhitis, vendar se je z njim srečala manj kot tretjina otrok anketiranih oseb. Pri vseh se je kot simptom pokazal težko dihanje in kašelj, kar je tudi sicer najpogostejši simptom. Ukrepe pri bronhitisu poznajo bolj slabo. Prav tako pa jih je le tretjina mnenja, da obiskovanje vrtca povečuje tveganost za obolevnost njihovega otroka. Diskusija in zaključek: Obolenje bronhitis je pogosto predvsem pri predšolskih otrocih in v hladnih mesecih. Z dobrimi preventivnimi ukrepi in znanjem, ki bi ga starši lahko dobili od zdravstvenih delavcev, bi lahko to obolenje preprečili in ga omejili. Veliko staršev išče informacije preko interneta, kjer vsi viri niso zanesljivi. Z dobrimi navodili zdravstvenih delavcev, vestnimi starši, ki le te ukrepe izpolnjujejo, ter dobrimi vzgojitelji, ki opozorijo na obolenje, lahko zmanjšamo razširjenost RSV virusa in posledično bronhitisa.
Ključne besede: vrtčevski otroci, okužba zgornjih dihal, bronhitis, starši, medicinska sestra, pogosto obolenje.
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 389; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

3.
Osveščenost staršev o možnosti cepljenja dečkov proti okužbi s humani papiloma virusi
Maruša Brglez, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Okužba s humani papiloma virusi je ena izmed najpogostejših spolno prenosljivih bolezni s katero se vsaj enkrat v življenju okuži večina spolno aktivnih ljudi. Ocenjuje se, da je po svetu 75 % spolno aktivnih ljudi okuženih s humani papiloma virusi. Okužba se širi z vaginalnimi, analnimi in oralnimi spolnimi odnosi in povzroča težave pri moških in ženskah. Pred okužbo pa se lahko preventivno zaščitimo s cepljenjem. Za deklice je cepljenje brezplačno in prostovoljno v 6. razredu osnovne šole za dečke pa samoplačniško. Cepljenje je priporočljivo tudi za dečke, saj lahko okužba pri moških vodi do rakavih obolenj (rakava obolenja glave in vratu, ustno-žrelni rak, rak penisa in rak zadnjika). Raziskovalne metode: Za teoretični del smo uporabili opisno oz. deskriptivno metodo dela, za empirični del pa kvantitativno metodologijo. Anketne vprašalnike je rešilo 70 staršev prvošolcev, ki so prišli na sistematični pregled. Pridobljene rezultate smo nato statistično analizirali in grafično ponazorili. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so starši slabo osveščeni, saj 74 % staršev pred reševanjem anketnega vprašalnika ni vedelo, da se pred okužbo lahko cepijo tudi dečki. Starši tudi na sistematičnem pregledi ne dobijo priporočila od zdravstvenih delavcev o možnosti cepljenja dečkov, zato največ podatkov pridobijo na nestrokovnih internetnih straneh. Prav tako si starši želijo, da bi zdravstveni delavci bolj promovirali cepljenje za dečke. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da zdravstveni delavci osveščajo in promovirajo cepljenje pred humani papiloma virusi za deklice in dečke. Tako bodo ne samo starši ampak tudi najstniki vedno bolj informirani o boleznih, ki jih povzročajo okužbe s humani papiloma virusi. S tem pridobljenim znanjem se bodo starši tudi lažje odločili za cepljenje in bodo v prihodnje poskrbeli za varno spolnost svojih otrok.
Ključne besede: vloga zdravstvenih delavcev, priporočeno cepljenje obeh spolov, spolno prenosljiva okužba, rakava obolenja, cepiva.
Objavljeno: 16.09.2019; Ogledov: 568; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (806,86 KB)

4.
Dokazni postopek, primerjalnopravna ureditev kazenskega postopka Združenih držav Amerike in Republike Slovenije
Maja Šeruga, 2017, magistrsko delo

Opis: Dokazni postopek kot ena izmed faz kazenskega postopka je njegov pomemben del, saj so predstavljeni dokazi oziroma dokazna sredstva podlaga za kasnejšo odločitev v konkretni kazenski zadevi. Gre za psihološki proces, ki se giblje med določenimi stopnjami verjetnosti ter katerega namen je dognanje resnice. Resnico o obstoju pomembnega dejstva pa lahko pridobimo iz dokaznih sredstev. Namen dokaznega postopka je ugotovitev pravno pomembnih dejstev za zakonito sodbo. V kontinentalnih pravnih redih velja sodnik kot aktivni in pasivni subjekt postopka, kjer priskrbuje dokaze po uradni dolžnosti, medtem ko v anglo-ameriških sistemih te pristojnosti zbiranja dokazov ne poznajo. Preko zagovora in zaslišanja obdolženca, prič, izvedencev in listin pridemo do ugotovitve obstoja dejstev, ki kasneje služijo kot podlaga za odločitev sodišča. Vendar vsak dokaz tudi ni zakonito pridobljen, moramo se zavedati dejstva, da če sodišče želi priti do zakonite odločbe, jo mora pridobiti na podlagi zakonito pridobljenih dokazov. Torej nezakoniti dokazi ne smejo biti podlaga za odločanje o kazenski odgovornosti obdolženca. Ti nezakoniti dokazi so predmet ekskluzije ali izločitve dokaza iz kazenskega postopka, saj sodišče ne sme uporabiti zoper obdolženca neustavno ali nezakonito pridobljenih dokazov. Vendar vsako pravilo pozna določene izjeme, ki jih je razvila predvsem ameriška sodna praksa in jih kontinentalni pravni sistemi ne poznajo. Kadar pa do ekskluzije dokazov ne pride pravočasno, obstaja določena nevarnost psihološke okužbe sodišča z nezakonitimi dokazi in nevarnost odločanja o zadevi na podlagi teh nedovoljenih dokazov. Zato bo v nalogi predstavljen slovenski sistem, kot predstavnik kontinentalne skupine sistemov, in ameriški sistem, na podlagi teh dveh bodo podane razlike med enim in drugim. Čeprav v obeh sistemih prihaja do sodbe, še ne pomeni, da je sam potek postopka, kako je prišlo do te odločitve, enak v obeh sistemih.
Ključne besede: dokazni postopek, ekskluzija dokazov, nezakoniti dokazi, psihološka okužba, doktrina sadežev zastrupljenega drevesa, sodnik, Združene države Amerike, porota, argumentacija sodbe.
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 929; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

5.
VPLIV ORGANIZACIJE ZNOTRAJ BOLNIŠNIČNEGA TRANSPORTA ŽIVLJENJSKO OGROŽENEGA BOLNIKA NA POJAV BOLNIŠNIČNIH OKUŽB
Gabrijela Pesek, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je obravnavan znotraj bolnišnični transport življenjsko ogroženega bolnika, ki je zaradi dodatnih preiskav, posegov ali zdravljenja v drugi ustanovi pogosto neizogiben. Sam transport predstavlja tudi veliko fizično obremenitev za zaposlene in manjšo zbranost transportne ekipe. V času transporta je zmanjšan nadzor nad bolniki v enoti intenzivne terapije. Med samim transportom pa se lahko pojavijo tudi zapleti, kateri lahko vplivajo na nadaljnji potek zdravljenja. Opredeljeni so predlogi za zmanjšanje pojava bolnišničnih okužb in fizično razbremenitev kadra ter posledično večjo varnost bolnikov. Ustrezne rešitve so bile opredeljene s pomočjo sistemskega pristopa. V izvedeni raziskavi je bilo vključenih 100 življenjsko ogroženih bolnikov v enoti intenzivne terapije, od katerih smo 50 bolnikov transportirali, 50 bolnikov pa ni potrebovalo transporta. Raziskali smo kakšen vpliv ima organizacija transporta na pojav bolnišničnih okužb, analizirali rezultate ter testirali postavljene hipoteze.
Ključne besede: Življenjsko ogrožen bolnik, organizacija znotraj bolnišničnega transporta, bolnišnična okužba, timsko delo, sistemski pristop
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 766; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

6.
Etiologija virusnih okužb dihal pri oskrbovancih in zaposlenih v domu starejših občanov
Nina Gorišek Miksić, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: S staranjem prebivalstva se veča število oseb s kroničnimi obolenji, upadom mentalnih in motoričnih funkcij ter posledično potrebo po institucionaliziranem varstvu. V Sloveniji prebiva v domovih starejših občanov (DSO) okoli 5% prebivalcev. Zaradi starostnega upada imunskih zmožnosti, pridruženih obolenj in bivalnih posebnosti (bivanja večjega ranljivih števila oseb v skupnih prostorih) predstavljajo okužbe v DSO poseben problem. Okužbe dihal (AOD) so med najpogostejšimi okužbami v DSO, predstavljajo tretjino vseh okužb v DSO, povezane so z največjim številom bolnišničnih obravnav in tudi z najvišjo smrtnostjo. Vodijo lahko v trajni upad fizičnih zmogljivosti starostnikov. Četudi pogostost virusnih AOD s starostjo pada, lahko te potekajo s težjim kliničnim potekom - z znaki akutne okužbe spodnjih dihal (AOSD). Prepoznavanje AOD je lahko pri starostnikih v DSO, zaradi pogosto neznačilne klinične slike, težavno. Poznavanje virusne etiologije in incidence AOD v DSO je pomembno, saj omogoča smiselno na rtovanje ukrepov za zmanjšanje obolevnosti oskrbovancev. Bolniki in metode V 6-mesečno prospektivno raziskavo smo vključili 90 oskrbovancev DSO ter 42 zaposlenih v enem izmed DSO-jev v mariborski regiji. Opazovali smo pojav AOD v obdobju od 5.decembra 2011 do 31. maja 2012 pri oskrbovancih DSO in osebju. AOD smo definirali po McGeer-ovih kriterijih. AOD so dnevno prepoznavale naučene medicinske sestre in potrdila zdravnica ob viziti pri obolelih oskrbovancih. Pridobili smo osnovne podatke, podatke o pridruženih obolenjih ter o cepljenju proti gripi pri vseh sodelujočih v raziskavi. Ob začetku in zaključku raziskave smo vsem sodelujočim odvzeli bris nosnega dela žrela za mikrobiološke preiskave, prav tako tudi ob vsaki epizodi AOD, kjer smo zabeležili tudi klinične simptome in znake obolenja. V brisu nosnega dela žrela smo s pomočjo molekularne preiskave določili prisotnost genoma virusov gripe A in B, parainfleunce 1-3, rinovirusov, respiratomega sincicijskega virusa, človeškega metapnevmovirusa, koronavirusov, adenovirusov, človeškega bokavirusa in enterovirusov. Prav tako smo v 6 mesečnem obdobju raziskave beležili tedensko število obiskovalcev v sobah sodelujočih oskrbovancev DSO. V statistični analizi smo uporabljali naslednje metode: 6-mesečno incidenčno stopnjo AOD, akutnih okužb zgornjih dihal (AOZD) in AOSD smo podali kot število AOD (oz. AOSD in AOZD) na 1000 oskrbnih dni; kategorične spremenljivke smo primerjali s pomočjo hi-kvadrat testa ali Fisherjevega eksaktnega testa; korelacijo med spremenljivkama smo preučili s pomočjo korelacijskega koeficienta Kendall τ; s pomočjo multivariantne Poissonove analize smo preučili vpliv različnih neodvisnih spremenljivk na incidenčno stopnjo AOD pri posameznem oskrbovancu DSO. Povezanost med številom obiskovalcev pri posameznih oskrbovancih in pojavom AOD pri le-teh smo preučevali s pomočjo Poissonove regresije. Kot statistično značilne smo upoštevali rezultate, pri katerih je bil p < 0,05. Rezultati V 6-mesečnem opazovalnem obdobju je bila incidenčna stopnja AOD 3,8/1000 oskrbnih dni pri oskrbovancih in 5,9/1000 oskrbnih pri zaposlenih, razlika je statistično pomembna. Starostniki so pogosteje obolevali z AOSD (73%), kot z AOZD (27%), med tem ko so zaposleni obolevali skoraj izključno za AOZD (97%). S pomočjo multivariantne Poissonove analize smo ugotovili, da nobena od vključenih neodvisnih spremenljivk (starost, cepilni status - cepljenje proti gripi, pomičnost in pridružena kronična obolenja (sladkorna bolezen, srčno-žilna, možgansko-žilna obolenja, kronična pljučna obolenja, demenca) ne vpliva na pojav AOD pri oskrbovancih, z izjemo demence. Dementni bolniki so kar 2,5 krat redkeje obolevali z AOD. Prav tako število obiskovalcev ni vplivalo na pojav AOD pri oskrbovancih. Ugotovili smo korelacijo med tedensko incidenčno stopnjo AOD pri zaposlenih in oskrbovancih. Viruse smo dokazali pri 60,7 % epizod AOD pri oskrbovancih DSO in pri 47,7 % epizod AOD pri zaposlenih. Pri os
Ključne besede: akutna okužba dihal, dom starejših občanov, respiratorni virusi, gripa, incidenčna stopnja
Objavljeno: 10.02.2016; Ogledov: 1497; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

7.
OSVEŠČENOST DIJAKOV O GENITALNEM HERPESU
Martina Grebenc, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Nekateri povzročitelji spolno prenosljivih bolezni ostanejo v našem telesu za vedno, zato je pomembno, da se znamo pravilno pred njimi zaščititi ter, da se izogibamo tveganim spolnim odnosom, pri katerih se lahko okužimo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti ali so dijaki dovolj osveščeni o spolno prenosljivi bolezni genitalni herpes, ali poznajo možnosti za prenos okužbe ter, če poznajo zaščito pred njo. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 20 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 80 dijakov. Rezultati: Ugotovili smo, da dijaki nekaj znanja zagotovo imajo. Poznajo, da je genitalni herpes spolno prenosljiva bolezen in, da se lahko okužijo z nezaščitenim spolnim odnosom. Večina pozna kako se pravilno zaščititi pred okužbo, vendar sami kot zaščitno sredstvo pri spolnih odnosih ne uporabljajo samo kondoma, ampak še druge oblike, ki okužbe z genitalnim herpesom ne preprečujejo. Sklep: Pomembno je osveščati dijake še preden začnejo s spolnimi odnosi, da pridobijo znanje, kako pravilno zaščititi sebe in svoje partnerje. Zdravimo lahko samo znake genitalnega herpesa, zato je boljše okužbo preprečevati. Če pa pride do okužbe, je pomembno skrbeti za imunski sistem, saj je le ta tisti, ki okužbo omeji.
Ključne besede: virus herpesa simpleksa, genitalni herpes, spolno prenosljiva bolezen, okužba, imunski sistem
Objavljeno: 07.12.2015; Ogledov: 1028; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (944,80 KB)

8.
PRIMERJALNOPRAVNA UREDITEV DOKAZNEGA POSTOPKA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE IN REPUBLIKI SLOVENIJI
Maja Šeruga, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili kazenski postopek Republike Slovenije in Združenih držav Amerike, ki velja v 21. stoletju za edino svetovno velesilo. Zakaj smo se odločili primerjati slovenski postopek z ameriškim je zato, ker sta sistema v določenih pogledih enaka, vendar imata vseeno temeljne razlike. Primerjava velesile in majhne države, ki je večina sveta ne pozna se zdi dobra tema. Da država poskrbi za kaznovanje storilcev kaznivega dejanja je potreben ne samo zakon o kaznivih dejanjih in določenih sankcijah, ampak tudi zakon, ki določa potek postopka in omogoča pravičen postopek za vsakogar. Torej je kazenski postopek urejen s pravnimi pravili, ki se jih procesni subjekti kazenskega postopka morajo držati. Najpomembnejši se zdi postopek na glavni obravnavi, saj je tamkajšnjo dogajanje največjega pomena za obsodbo ali oprostitev domnevnega storilca kaznivega dejanja. Kot bomo zasledili, imata obe državi glavno obravnavo, kjer poteka dokazni postopek in sprejemanje končne odločitve, vendar se pristojnosti subjektov razlikujejo. V Sloveniji poznamo poklicne sodnike ki sprejemajo odločitve, medtem ko si pristojnost v Ameriki deli sodnik skupaj s poroto. Vendar obe državi strmita k pravičnemu kazenskemu postopku in k odkritju resnice s kaznovanjem storilca kaznivega dejanja. In s tem zagotavljata red v državi.
Ključne besede: kazensko procesno pravo, temeljna načela kazenskega postopka, organizacija in sestava sodišč, Združene države Amerike, porotni sistem, psihološka okužba, argumentacija sodb, dokazni postopek.
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 1093; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (583,51 KB)

9.
SPREMLJANJE GIBANJA VIRUSA HIV V SLOVENIJI IN SVETU V OBDOBJU MED LETOMA 2000 IN 2012
Jelena Šarić, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena bolezen HIV/AIDS. Namen magistrskega dela je bil analizirati novejše statistične podatke v obdobju med letoma 2000 in 2012 o spremljanju gibanja virusa HIV/AIDS v Sloveniji in po svetu.
Ključne besede: virus HIV, AIDS, prevalenca, vloga medicinske sestre, okužba
Objavljeno: 01.12.2014; Ogledov: 1212; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

10.
Osveščenost staršev o cepljenju proti okužbam s HPV
Tina Topolovec, 2014, diplomsko delo

Opis: Okužbe s humanim papiloma virusom so najpogostejše spolno prenesene okužbe, ki so tesno povezane z nastankom raka na materničnem vratu. Veliko tveganje za okužbo s HPV predstavljajo zgodnji in nezaščiteni spolni odnosi ter pogosta menjava spolnih partnerjev. V Sloveniji je na voljo brezplačno cepljenje deklic, ki se izvaja v šestem razredu osnovne šole. Cepivo deluje proti najpogostejšima genotipoma, ki povzročata okužbo s HPV in posledično RMV. Velik problem nastaja pri nezadostni osveščenosti staršev o cepljenju, saj so starši preslabo obveščeni o koristih cepljenja, zaradi česar se ne odločijo za cepljenje svoje deklice. Na aktualno temo je bila narejena raziskava, s katero smo želeli ugotoviti, ali so starši deklic dovolj osveščeni o cepljenju proti okužbam s HPV in njegovih prednostih ter ali bi želeli izvedeti še več informacij. Uporabili smo kvantitativno metodologijo dela, s strukturiranim anketnim vprašalnikom zaprtega tipa, ki je bil anonimen. V raziskavo je bilo zajetih 30 staršev deklic, katerim je cepljenje namenjeno. Raziskava je potekala v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, enota Nova vas, v dispanzerju za šolske otroke. Po rezultatih raziskave smo ugotovili, da je potrebno vložiti še veliko truda v zdravstveno vzgojo ter v proces ozaveščanja staršev o pomenu cepljenja, saj se več kot polovica staršev ne bi odločila za cepljenje svojega otroka. Iz dobljenih rezultatov smo ugotovili, da je večina staršev dobro informirana o raku na materničnem vratu ter njegovih stranskih učinkih in stranskih učinkih cepljenja proti HPV. Cepljenje proti okužbam s HPV je v Sloveniji novost, zato je potrebno starše čim bolje informirati, saj se bodo le tako odločili za cepljenje svoje deklice.
Ključne besede: okužba s HPV, rak materničnega vratu, cepljenje, osveščenost staršev, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 08.10.2014; Ogledov: 1342; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (952,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici