Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Življenjska doba se povečuje, s starostjo pa prihaja do različnih sprememb v imunskem sistemu, ki vodijo v povečano tveganje za nastanek okužb, od katerih so najpogostejše okužbe gastrointestinalnega in respiratornega trakta. Zato so številne raziskave usmerjene v preprečevanje infekcij dihal pri tej populaciji z namenom izboljšanja kakovosti življenja. Pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja starejših oseb ima uravnotežena črevesna mikrobiota, ki posredno vpliva na imunski sistem. Probiotiki izkazujejo koristno podporo črevesni mikrobioti. Z doktorsko disertacijo smo želeli raziskati, kakšna je vloga promocije zdravja in preventivne uporabe probiotikov pri preprečevanju okužb zgornjih dihal. Metode: Izvedena je bila dvojno slepa, s placebom kontrolirana klinična študija z uporabo večsevnega probiotika OMNi-BiOTiC® Active. V raziskavi so bili uporabljeni validirani anketni vprašalniki: mini prehranska anamneza (MNA), vprašalnik o zdravju EQ-5D-5L, vprašalnik o kakovosti življenja (SF-36) in profil zdravega življenjskega sloga II (HPLP II). Zbrane podatke smo analizirali s statističnim programom SPSS (IBM SPSS 28.0, SPSS Inc., Chicago, IL, USA). Uporabljeni so bili opisna statistika, t-test za neodvisne vzorce, Mann-Whitneyjev U-test, t-test za odvisne vzorce, hi-kvadrat test in Fisherjev eksaktni test. Rezultati: V klinično študijo je bilo vključenih 32 (33,7 %) moških in 63 (66,3 %) žensk. Povprečna starost udeležencev študije je bila 70,3 ± 4,8 leta; moških 72,1 ± 4,8 leta in žensk 69,3 ± 4,5 leta. V skupino, ki je prejemala probiotik, je bilo razporejenih 49, v skupino placebo pa 46 starejših oseb. Populacija je bila normalne prehranjenosti, saj je bil povprečni vmesni rezultat orientacijskega testa MNA 13,2 ± 1,1. Pojavnost okužb zgornjih dihal ni pokazala statistično značilne razlike med obema skupinama (p = 0,52449). Udeleženci klinične študije, ki so uživali probiotike, so imeli statistično značilno (p = 0,011) krajši čas trajanja bolezni, in sicer 3,1 ± 1,6 dneva, medtem ko je bil čas trajanja v placebo skupini 6,0 ± 3,8 dneva. Rezultati kažejo, da se starejše osebe premalo udeležujejo delavnic promocije zdravja in da lahko preventivna uporaba probiotikov pomaga skrajšati trajanje poteka bolezni. Razprava: Promocija zdravja ima ključno vlogo pri zagotavljanju kakovosti življenja pri starejši populaciji. Za izboljšanje zdravja starejše populacije sta potrebna sistemski pristop ter nudenje skupinskega in tudi individualnega izobraževanja. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da je priporočljivo uživanje večsevnih probiotikov pri starejših osebah, saj lahko pripomorejo k lažji obliki akutne okužbe zgornjih dihal. Večsevni probiotiki imajo različne še neraziskane učinke na zdravje, zato so možnosti nadaljnjega raziskovanja odprte na številnih področjih.
Ključne besede: promocija zdravja, probiotiki, starejše osebe, okužba zgornjih dihalnih poti
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 105; Prenosov: 51
Celotno besedilo (3,76 MB)

Opis: Uvod: Uporaba žilnih katetrov je pri zdravljenju kritično bolnih nepogrešljiva. Brezšivni sistemi za pritrjevanja žilnih katetrov so v primerjavi s tradicionalnim pritrjevanjem s šivi za pacienta manj boleči, omogočajo varnejšo imobilizacijo, prav tako obstaja manjša nevarnost poškodbe za osebo, ki žilni kateter vstavlja. Namen zaključnega dela je raziskati uporabo in učinkovitost brezšivnih sistemov pritrjevanja žilnih katetrov na zmanjšanje incidence okužb ali izpada žilnih katetrov. Metode: Izvedli smo sistematičen način pregleda z analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature. Članke smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, Web of science, Pubmed in Cochrane Library. Uporabili smo opisno metodo dela. Posamezne članke smo razvrstili glede na hierarhično strukturo. Rezultati: Izmed 88 identificiranih raziskav smo v končno analizo vključili 10 člankov. Prišli smo do ugotovitve, da uporaba brezšivnih sistemov pritrjevanja bistveno vpliva na zmanjševanje incidence izpada in okužbe žilnih katetrov. Razprava in sklep: Tradicionalnemu pritrjevanju žilnih katetrov z uporabo šivov se je zaradi možnosti poškodb in okužbe potrebno izogibati. Brezšivno pritrjevanje v kombinaciji s primernimi obliži je za preprečevanje incidence okužb in izpadov žilnih katetrov bistvenega pomena.
Ključne besede: žilni pristop, pritrjevanje, izpad, okužba
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 626; Prenosov: 96
Celotno besedilo (2,23 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomski nalogi smo predstavili ravnanje medicinske sestre z ostrimi predmeti. Predstavili smo, kako se označujejo odpadki v zdravstvu, kako varno rokujemo z ostrimi predmeti, kako se pravilno zaščitimo pred vbodom in kako nudimo prvo pomoč v primeru poškodbe. Raziskovalna metodologija: Za opravljanje raziskave smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja, pri kateri nam je bil v pomoč anketni vprašalnik. Ta je sestavljen iz dvajsetih vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Razdelili smo sto anketnih vprašalnikov, od tega smo jih nazaj dobili šestinosemdeset. Podatke smo statistično obdelali z opisno statistiko s programom Microsoft Office Excel 2016 ter jih predstavili z grafikoni. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šestinosemdeset medicinskih sester z različnimi stopnjami izobrazbe, ki delajo na različnih oddelkih. Od tega jih je 57 % zaposlenih na Kliniki za kirurgijo in 43 % na Kliniki za interno medicino. Kar 65 % zaposlenih na interni Kliniki se je že kdaj poškodovalo z ostrim predmetom, medtem ko se jih je na Kliniki za kirurgijo poškodovalo nekoliko manj, in sicer 53 %. Najpogostejši razlog za poškodbo je odstranjevanje pokrovčka z igle, sledi nameščanje pokrovčka na iglo in pa nepravilno odložena igla. Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci se tveganja in prenosa različnih bolezni v primeru poškodbe s kontaminirano iglo v večini primerov zavedajo. Pri nas je incident s kontaminirano iglo pogost, vendar je na internih oddelkih pogostejši kot na kirurških. O incidentu je treba vedno poročati, če se je ta zgodil s kontaminirano iglo, če pa je bila slednja nekontaminirana pa poročanje ni obvezno.
Ključne besede: zdravstveno osebje, kontaminirani predmeti, zaščita, poškodba, igla, okužba in varno rokovanje.
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 1216; Prenosov: 180
Celotno besedilo (672,01 KB)

Opis: Izhodišča in namen: Incident ali dogodek je vbod, vreznina, do katerega pride zaradi že uporabljenega, okuženega ostrega predmeta. Študenti zdravstvene nege imajo v času šolanja pogosto opravka z ostrimi predmeti. Poškodbam z ostrim predmetom so podvrženi predvsem zaradi nerazvitih ročnih spretnosti. Namen zaključnega dela je bil raziskati problematiko poškodb z ostrim predmetom med študenti zdravstvene nege v času študija. Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu je bilo uporabljeno kvantitativno raziskovanje. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika v pisni in elektronski obliki. Pri tem smo zajeli priložnostni vzorec študentov zdravstvene nege (n = 179). Za analizo podatkov smo uporabili računalniška programa Microsoft Word in IBM SPSS, pri tem pa uporabili deskriptivne statistične metode. Rezultati: Ugotovili smo, da se je v času klinične prakse z ostrim predmetom poškodovalo 46,4 % (n = 83) vseh anketirancev. Najpogosteje so se poškodbe dogajale med odpiranjem steklenih ampul. Največ poškodb se je zgodilo na internih oddelkih. 74,7 % (n = 62) študentov poškodbo z ostrim predmetom ni prijavilo. Najpogostejši razlog, za ne prijavo incidenta je bilo prepričanje študentov, da ni bilo nevarnosti za okužbo (40,3 %; n = 25). Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da se poškodbe z ostrim predmetom kljub upoštevanju varnostnih ukrepov dogajajo. Veliko poškodb, ki jih študenti utrpijo se ne poročajo, kar potrjujejo tudi drugi avtorji podobnih raziskav.
Ključne besede: incident, klinična praksa, študij, prijava, okužba, vbod, kri
Objavljeno v DKUM: 10.07.2020; Ogledov: 1503; Prenosov: 156
Celotno besedilo (520,89 KB)

Opis: Teoretično izhodišče: Okužba s humani papiloma virusi je ena izmed najpogostejših spolno prenosljivih bolezni s katero se vsaj enkrat v življenju okuži večina spolno aktivnih ljudi. Ocenjuje se, da je po svetu 75 % spolno aktivnih ljudi okuženih s humani papiloma virusi. Okužba se širi z vaginalnimi, analnimi in oralnimi spolnimi odnosi in povzroča težave pri moških in ženskah. Pred okužbo pa se lahko preventivno zaščitimo s cepljenjem. Za deklice je cepljenje brezplačno in prostovoljno v 6. razredu osnovne šole za dečke pa samoplačniško. Cepljenje je priporočljivo tudi za dečke, saj lahko okužba pri moških vodi do rakavih obolenj (rakava obolenja glave in vratu, ustno-žrelni rak, rak penisa in rak zadnjika). Raziskovalne metode: Za teoretični del smo uporabili opisno oz. deskriptivno metodo dela, za empirični del pa kvantitativno metodologijo. Anketne vprašalnike je rešilo 70 staršev prvošolcev, ki so prišli na sistematični pregled. Pridobljene rezultate smo nato statistično analizirali in grafično ponazorili. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so starši slabo osveščeni, saj 74 % staršev pred reševanjem anketnega vprašalnika ni vedelo, da se pred okužbo lahko cepijo tudi dečki. Starši tudi na sistematičnem pregledi ne dobijo priporočila od zdravstvenih delavcev o možnosti cepljenja dečkov, zato največ podatkov pridobijo na nestrokovnih internetnih straneh. Prav tako si starši želijo, da bi zdravstveni delavci bolj promovirali cepljenje za dečke. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da zdravstveni delavci osveščajo in promovirajo cepljenje pred humani papiloma virusi za deklice in dečke. Tako bodo ne samo starši ampak tudi najstniki vedno bolj informirani o boleznih, ki jih povzročajo okužbe s humani papiloma virusi. S tem pridobljenim znanjem se bodo starši tudi lažje odločili za cepljenje in bodo v prihodnje poskrbeli za varno spolnost svojih otrok.
Ključne besede: vloga zdravstvenih delavcev, priporočeno cepljenje obeh spolov, spolno prenosljiva okužba, rakava obolenja, cepiva.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2019; Ogledov: 1598; Prenosov: 177
Celotno besedilo (806,86 KB)