| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Bakterijske okužbe in zastrupitve s hrano
Zala Ferk, 2010, diplomsko delo

Opis: Živila so poleg zdravstvenih tegob in ob težavah, povezanih z okoljem, glavna skrb današnjega človeka in verjeti je, da bo tako tudi v prihodnosti. V diplomskem delu z naslovom Bakterijske okužbe in zastrupitve s hrano so predstavljeni dejavniki tveganja za okužbo z živili, glavni bakterijski povzročitelji, epidemiološke značilnosti okužb v Sloveniji ter možnosti njihovega preprečevanja in nadzora. Predstavljene so tudi naloge medicinske sestre pri preprečevanju okužb in zastrupitev s hrano, kajti v večini so ljudje premalo osveščeni o nevarnostih, ki jim pretijo ob nepravilnem rokovanju z živili. Medicinska sestra lahko z izobraževanjem in osveščanjem posameznika ter širše družbe prispeva k prepoznavi te nevarnosti. V poglavju epidemiološki podatki o okužbah in zastrupitvah s hrano smo z analizo in interpretacijo iz primarnih in sekundarnih virov v tabelah in grafikonih predstavili zbrane in obdelane podatke o zastrupitvah in okužbah s hrano v Republiki Sloveniji za obdobje petih let (2003—2007). Ugotoviti smo želeli, katere bakterije največkrat povzročajo okužbe in zastrupitve s hrano ter kakšen je njihov delež med vsemi prijavljenimi primeri. Zanimalo pa nas je tudi, ali se je število prijavljenih primerov okužb in zastrupitev s hrano v obdobju petih letih kaj spreminjalo. Iz analize podatkov smo ugotovili, da je najpogostejši bakterijski povzročitelj črevesnih okužb Salmonela, ter ugotovili, da se je število prijav le-teh od leta 2003 do leta 2007 zmanjšalo. Glede prijavljenih vseh nalezljivih črevesnih bolezni pa smo ugotovili, da se stanje v tem obdobju ni pomembno spremenilo, upadlo je le število prijavljenih bakterijskih črevesnih okužb.
Ključne besede: mikroorganizmi, bakterije, okužba, zastrupitev, hrana, medicinska sestra.
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 4632; Prenosov: 851
.pdf Celotno besedilo (360,66 KB)

2.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA OKUŽENEGA Z VANKOMICIN REZISTENTNIM ENTEROKOKOM
Tina Kašič, 2010, diplomsko delo

Opis: Bolnišnične okužbe, povzročene z VRE, predstavljajo po vsej Evropi pomemben javnozdravstveni problem. Prenos in širjenje VRE lahko preprečimo z ustreznimi ukrepi. Mednje sodijo osamitev bolnikov, koloniziranih z VRE, upoštevanje higienskih predpisov (razkuževanje rok, uporaba zaščitnih sredstev), čiščenje in razkuževanje neposredne bolnikove okolice, predmetov in opreme, izobraževanje zaposlenih ter pravilna uporaba antibiotikov. Diplomsko delo zajema opis širjenja VRE po svetu in pri nas, ustrezne ukrepe za preprečevanje prenosa VRE in pomembno vlogo medicinske sestre pri obravnavi okuženega pacienta. V raziskavi, ki smo jo izvedli na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani, smo ugotavljali znanje medicinskih sester o okužbi VRE in o zaščitnih ukrepih. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, anketo smo izvedli z anketnim vprašalnikom. Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre z daljšo delovno dobo več znanja o okužbi z VRE, načinu prenosa ter zaščitnih ukrepih ter kažejo manj strahu pred okužbo z VRE kot medicinske sestre s krajšo delovno dobo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: vankomicin rezistentni enterokok - VRE, zdravstvena nega, pacient, okužba, izolacija, medicinska sestra
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 3605; Prenosov: 719
.pdf Celotno besedilo (871,88 KB)

3.
Urinska inkontinenca kot posledica okužbe sečil pri ženskah
Tadeja Žalik, 2010, diplomsko delo

Opis: Okužba sečil je ena najpogostejših vnetnih obolenj, ki najpogosteje prizadene ženske in se pogosto ponavlja. Je izjemno neprijetna in simptomov okužbe skorajda ne moremo spregledati, prisotno je neprestano tiščanje na stranišče, med uriniranjem pa je prisoten pekoč občutek. Pacientka pogosto izloča male količine urina, v katerih lahko zazna celo nekaj krvi, pojavljajo pa se tudi bolečine v spodnjem delu trebuha in hrbta. Veliko avtorjev navaja, da je okužba sečil med najpogostejšimi vzroki za nastanek urinske inkontinence. Veliko žensk ima težave s ponavljajočimi se okužbami sečil ob tem pa tudi z uhajanjem urina. Urinska inkontinenca je pogosta in zelo moteča motnja, ki bistveno vpliva na kvaliteto življenja ženske. Namen diplomskega dela je predstaviti okužbo sečil in kot posledico le-te urinsko inkontinenco. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, v teoretičnem delu je predstavljena okužba sečil (simptomi okužbe, dejavniki tveganja za nastanek okužbe sečil, laboratorijske preiskave, zdravljenje in nekaj splošnih nasvetov ženskam pri okužbi sečil) in posledično le-te urinska inkontinenca (vrste urinske inkontinence, dejavniki tveganja, dokazovanje, zdravljenje). V nadaljevanju je predstavljena vloga medicinske sestre v prizadevanju za izboljšanje zdravja, saj le-ta s svojim znanjem in izkušnjami lahko vpliva na boljše počutje in kakovostnejše življenje ženske. V empiričnem delu so prikazani izsledki raziskave, s katero smo želeli ugotoviti, kako so ženske poučene o dejavnikih tveganja za nastanek okužbe sečil, če prepoznavajo znake za tovrstno obolenje in če imajo ženske v času okužbe sečil težave z uhajanjem urina. Raziskava je pokazala, da so ženske poučene o dejavnikih tveganja za nastanek okužbe sečil in prepoznavajo znake za tovrstno obolenje. Polovica anketiranih žensk je v času okužbe sečil imela težave z uhajanjem urina.
Ključne besede: Ključne besede: okužba sečil, vnetje mehurja, inkontinenca, uhajanje urina, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 2486; Prenosov: 409 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

4.
EKSKLUZIJA NEVELJAVNIH DOKAZOV - PRIMERJALNOPRAVNA UREDITEV KAZENSKEGA POSTOPKA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE IN REPUBLIKE SLOVENIJE
Daliborka Dakić, 2013, diplomsko delo

Opis: Za preprečevanje ali vsaj zmanjšanje kriminalitete je nujno potrebno, da država izvaja tako imenovano kazensko represijo. Podlago za to predstavlja kazenska zakonodaja, pri čemer zraven kazenskega zakonika, ki določa posamezna kazniva dejanja ter sankcije, ki se izrečejo storilcu kaznivega dejanja, potrebuje država tudi vir, ki določa postopek s katerim se ugotavljajo pogoji za kaznovanje, torej Zakon o kazenskem postopku. V diplomskem delu smo tako prikazali kazensko postopkovno ureditev ZDA in RS, pri čemer smo se omejili na institut ekskluzije, kateri predstavlja procesnopravno sankcioniranje kršitev dokaznih prepovedi. Tako smo poudarili različno pravno ureditev, kot posledico zgodovinskega razvoja, hkrati pa izpostavili druge temeljne institute kakor tudi doktrine, ki so primarno usmerjene bodisi v učinkovitost postopka bodisi v varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri tem povzemamo, da je temelj za kakršnokoli varstvo v okviru kazenskega procesa, pravni dokument, ki je lahko konvencija, ustava ali zakon, v sistemih »common law« pa tudi sodbe najvišjih sodišč. Subjekti, ki so zavezani k spoštovanju teh dokumentov, torej primarno temeljni procesni udeleženci, pa so poklicani da postopajo v skladu z njimi in poskušajo preprečiti vsak obid le-teh. Ob ugotovitvi, da obe zgoraj navedeni državi strmita k istemu cilju, torej učinkovitemu postopku in zagotovitvi pravic obdolženca, le da z uporabo različno urejenih sredstev, zaključujemo, da je potrebno, kljub različnostim, obe pravni ureditvi spoštovati, pri tem pa predsodke pustiti ob strani.
Ključne besede: ekskluzija, kazensko procesno pravo, obdolženec, materialna resnica, neveljaven dokaz, človekove pravice, psihološka okužba, doktrina sadežev zastrupljenega drevesa
Objavljeno: 16.04.2013; Ogledov: 1435; Prenosov: 449
.pdf Celotno besedilo (667,19 KB)

5.
Pomen preprečevanja bakterijskih okužb prebavil
Karmen Šekoranja, 2012, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Pomen preprečevanja bakterijskih okužb prebavil smo predstavili dejavnike tveganja za okužbo z glavnimi bakterijskimi povzročitelji, z živili, vodo ter možnosti njihovega preprečevanja in nadzora. Predstavljena je tudi vloga medicinske sestre pri preprečevanju bakterijskih okužb prebavil. Medicinska sestra lahko s svojo izobrazbo in delovanjem osvešča posameznika in širšo družbeno skupnost o nevarnostih okužbe in prepoznavnosti le- teh. V empiričnem delu smo v obliki grafikonov predstavili rezultate raziskave, s katero smo želeli ugotoviti seznanjenost posameznikov o bakterijskih okužbah, simptomih in preventivnimi ukrepi. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, za pridobitev želenih podatkov pa smo uporabili anonimen anketni vprašalnik. Sodelovalo je 100 naključno izbranih pacientov v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu. Anketiranje je bilo izvedeno v mesecih maj, junij in julij 2011. Rezultati raziskave. Rezultati raziskave so pokazali, so se pacienti v 83 % že srečali s težavami, ki so bile posledica okužbe prebavil z bakterijo, 69 % anketiranih pozna vsaj enega od povzročiteljev okužb. V večini so seznanjeni s preventivnimi ukrepi, med katere sodijo predvsem higiena rok in rokovanje z živili. Informacije pa so si pridobili v 73 % preko medijev. Sklep. Bakterijske okužbe prebavil so pogosta obolenja, ki prizadenejo osebe vseh starosti. Nevarnejša so pri otrocih, starostnikih, pri osebah z oslabelim imunskim sistemom. Pomembna je seznanjenost posameznikov in širše skupnosti o dejavnikih tveganja za okužbo in preprečevalnimi ukrepi, ki so poglavitni za ohranjanje in krepitev zdravja.
Ključne besede: Bakterije, okužba, zastrupitev s hrano, pitna voda, medicinska sestra.
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1705; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (421,63 KB)

6.
Etiologija virusnih okužb dihal pri oskrbovancih in zaposlenih v domu starejših občanov
Nina Gorišek Miksić, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: S staranjem prebivalstva se veča število oseb s kroničnimi obolenji, upadom mentalnih in motoričnih funkcij ter posledično potrebo po institucionaliziranem varstvu. V Sloveniji prebiva v domovih starejših občanov (DSO) okoli 5% prebivalcev. Zaradi starostnega upada imunskih zmožnosti, pridruženih obolenj in bivalnih posebnosti (bivanja večjega ranljivih števila oseb v skupnih prostorih) predstavljajo okužbe v DSO poseben problem. Okužbe dihal (AOD) so med najpogostejšimi okužbami v DSO, predstavljajo tretjino vseh okužb v DSO, povezane so z največjim številom bolnišničnih obravnav in tudi z najvišjo smrtnostjo. Vodijo lahko v trajni upad fizičnih zmogljivosti starostnikov. Četudi pogostost virusnih AOD s starostjo pada, lahko te potekajo s težjim kliničnim potekom - z znaki akutne okužbe spodnjih dihal (AOSD). Prepoznavanje AOD je lahko pri starostnikih v DSO, zaradi pogosto neznačilne klinične slike, težavno. Poznavanje virusne etiologije in incidence AOD v DSO je pomembno, saj omogoča smiselno na rtovanje ukrepov za zmanjšanje obolevnosti oskrbovancev. Bolniki in metode V 6-mesečno prospektivno raziskavo smo vključili 90 oskrbovancev DSO ter 42 zaposlenih v enem izmed DSO-jev v mariborski regiji. Opazovali smo pojav AOD v obdobju od 5.decembra 2011 do 31. maja 2012 pri oskrbovancih DSO in osebju. AOD smo definirali po McGeer-ovih kriterijih. AOD so dnevno prepoznavale naučene medicinske sestre in potrdila zdravnica ob viziti pri obolelih oskrbovancih. Pridobili smo osnovne podatke, podatke o pridruženih obolenjih ter o cepljenju proti gripi pri vseh sodelujočih v raziskavi. Ob začetku in zaključku raziskave smo vsem sodelujočim odvzeli bris nosnega dela žrela za mikrobiološke preiskave, prav tako tudi ob vsaki epizodi AOD, kjer smo zabeležili tudi klinične simptome in znake obolenja. V brisu nosnega dela žrela smo s pomočjo molekularne preiskave določili prisotnost genoma virusov gripe A in B, parainfleunce 1-3, rinovirusov, respiratomega sincicijskega virusa, človeškega metapnevmovirusa, koronavirusov, adenovirusov, človeškega bokavirusa in enterovirusov. Prav tako smo v 6 mesečnem obdobju raziskave beležili tedensko število obiskovalcev v sobah sodelujočih oskrbovancev DSO. V statistični analizi smo uporabljali naslednje metode: 6-mesečno incidenčno stopnjo AOD, akutnih okužb zgornjih dihal (AOZD) in AOSD smo podali kot število AOD (oz. AOSD in AOZD) na 1000 oskrbnih dni; kategorične spremenljivke smo primerjali s pomočjo hi-kvadrat testa ali Fisherjevega eksaktnega testa; korelacijo med spremenljivkama smo preučili s pomočjo korelacijskega koeficienta Kendall τ; s pomočjo multivariantne Poissonove analize smo preučili vpliv različnih neodvisnih spremenljivk na incidenčno stopnjo AOD pri posameznem oskrbovancu DSO. Povezanost med številom obiskovalcev pri posameznih oskrbovancih in pojavom AOD pri le-teh smo preučevali s pomočjo Poissonove regresije. Kot statistično značilne smo upoštevali rezultate, pri katerih je bil p < 0,05. Rezultati V 6-mesečnem opazovalnem obdobju je bila incidenčna stopnja AOD 3,8/1000 oskrbnih dni pri oskrbovancih in 5,9/1000 oskrbnih pri zaposlenih, razlika je statistično pomembna. Starostniki so pogosteje obolevali z AOSD (73%), kot z AOZD (27%), med tem ko so zaposleni obolevali skoraj izključno za AOZD (97%). S pomočjo multivariantne Poissonove analize smo ugotovili, da nobena od vključenih neodvisnih spremenljivk (starost, cepilni status - cepljenje proti gripi, pomičnost in pridružena kronična obolenja (sladkorna bolezen, srčno-žilna, možgansko-žilna obolenja, kronična pljučna obolenja, demenca) ne vpliva na pojav AOD pri oskrbovancih, z izjemo demence. Dementni bolniki so kar 2,5 krat redkeje obolevali z AOD. Prav tako število obiskovalcev ni vplivalo na pojav AOD pri oskrbovancih. Ugotovili smo korelacijo med tedensko incidenčno stopnjo AOD pri zaposlenih in oskrbovancih. Viruse smo dokazali pri 60,7 % epizod AOD pri oskrbovancih DSO in pri 47,7 % epizod AOD pri zaposlenih. Pri os
Ključne besede: akutna okužba dihal, dom starejših občanov, respiratorni virusi, gripa, incidenčna stopnja
Objavljeno: 10.02.2016; Ogledov: 958; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

7.
Dejavniki tveganja za nastanek okužbe sečil pri starostniku
Robert Kurnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Okužba sečil je definirana kot vnetni odziv epitelija sečil na vdor mikroorganizmov v sicer sterilno okolje. Ta vnetni odziv običajno povzroči pojav tipičnih znakov okužbe. Okužba sečil je poleg respiratornih infekcij najpogostejša okužba pri ljudeh vseh generacij. Njihova pogostnost se razlikuje glede na spol in starost. V odrasli dobi najpogosteje zbolevajo ženske. Ocenjeno je, da najmanj 20 % celotne ženske populacije vsaj enkrat v življenju preboli okužbo urinarnega trakta. Okužba sečil je v moški populaciji do petdesetega leta skoraj neznana, potem zaradi večanja prostate začne prihajati do motenega odtoka urina iz sečnega mehurja in posledičnega porasta pojava primerov okužb. Pogostnost okužb sečil s starostjo narašča. Pri starostnikih, ne glede na spol, ginekološke in urološke operacije, inkontinentnost, invazivni posegi na sečilih in trajna urinska katetrizacija znatno zvišajo pojavnost okužb urinarnega trakta in lahko incidenca poraste celo do vrednosti med 30 % in 40 %. Prepoznavanje prisotnosti okužbe sečil je pri starostnikih oteženo, saj se številni simptomi prekrijejo v normalnih fizioloških spremembah zaradi staranja ali so povsem odsotni. Z raziskavo smo ocenjevali pomen znanih dejavnikov tveganja za nastanek okužbe sečil pri starostniku. V ta namen smo podrobno preučili zdravstveno in negovalno dokumentacijo 101 pacienta, ki je bil sprejet v bolnišnično obravnavo na Oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja. Potrebne podatke smo pridobili s pomočjo načrtno izdelanega raziskovalnega kriterija. Ocenjevali smo 9 potencialnih dejavnikov tveganja, hkrati smo v namen smiselnega razvrščanja podatkov raziskali še 6 splošno naravnanih parametrov. Pridobljene podatke smo obdelali in analizirali s programsko opremo za urejanje baz podatkov Microsoft Access in rezultate grafično predstavili v obliki grafov in tabel. V namen ocene posameznega dejavnika tveganja in vpliva, ki ga ima dani dejavnik na nastanek okužbe sečil, smo samostojno razvili posebno metodologijo. Osnovna ideja uporabljene metodologije je, da dejavniki tveganja, ki se v celotnem raziskovalnem vzorcu pojavljajo pogosteje, predstavljajo višje tveganje za nastanek okužbe sečil. Kot poglavitna dejavnika tveganja za nastanek okužbe sečil sta se izkazala nepomičnost in bivanje v domu starejših občanov. Visok indeks tveganja prav tako predstavljata uporaba antibiotikov v tromesečju pred dano hospitalizacijo in prisotnost urinske inkontinence. V zaključnih delih diplomskega dela smo ponudili strategije zmanjševanja tveganja za nastanek okužbe sečil, ki izhajajo iz dobljenih rezultatov raziskave. Tako predlagamo, da bi se večji poudarek namenil ohranjanju fizične mobilnosti pacientov, kar bi lahko dosegli z dodatnim zaposlovanjem fizioterapevtov. Hkrati bi bilo smiselno omejiti uporabo antibiotikov, ki so se izkazali kot pomemben dejavnik tveganja in pozornost ter napore usmeriti v delo z inkontinentnimi pacienti. Izreden pomen dajemo tudi pravočasnemu odkrivanju tveganja za nastanek okužbe pri pacientu in smo iz tega razloga izdelali poseben kriterij, ki nam omogoča oceno ogroženosti pacienta za nastanek okužbe sečil. S pomočjo uporabe takšnega kriterija lahko v klinični praksi hitro in učinkovito prepoznamo tveganje ter pravočasno izvedemo potrebne ukrepe, da do nastanka okužbe sečil ne bi prišlo.
Ključne besede: okužba sečil, starostnik, urinski kateter, dejavniki tveganja
Objavljeno: 15.02.2013; Ogledov: 1583; Prenosov: 564
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

8.
UČENJE IN AKTIVNA VLOGA PACIENTOV IN SVOJCEV V ZDRAVSTVENI OBRAVNAVI PO OKVARI HRBTENJAČE
Stanka Vrtek, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni problemi vnetja sečil pri pacientih z okvaro hrbtenjače v kliničnem okolju. Prikazana je primerjava okužb sečil pri treh skupinah pacientov s samokateterizacijo, s stalnim urinskim katetrom in program učenja samokateterizacije. Opisan je zdravstveno vzgojni program učenja samokateterizacije pacientov z okvaro hrbtenjače in svojcev na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu. Izračunana je ekonomičnost med silikonskimi in bio katetri ter cena antibiotičnega zdravljenja infekcije sečil. Izdelan je tudi protokol oziroma dokumentacija za samostojno izvajanje programa učenja. Namen raziskave je predstaviti problem vnetja sečil pri pacientih z okvaro hrbtenjače v kliničnem okolju in prikazati primerjavo pri treh skupinah pacientov s samokateterizacijo, s stalnim urinskim katetrom in program učenja samokateterizacije.
Ključne besede: okvara hrbtenjače, zdravstvena nega, okužba sečil, samokateterizacija, učenje samokateterizacije pacientov in svojcev
Objavljeno: 04.02.2014; Ogledov: 915; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (555,74 KB)

9.
ROTAVIRUSNE OKUŽBE IN ZDRAVSTVENO-VZGOJNO DELO MEDICINSKE SESTRE
Svetlana Perić, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V diplomskem delu smo predstavili rotavirusno okužbo in zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre, pri čemer smo del diplomskega dela namenili dehidraciji in rehidraciji. Pri rotavirusni okužbi je izrednega pomena zgodnje odkrivanje ter preprečevanje dehidracije, ki lahko pomeni veliko izpostavljenost otroka nevarnosti. Proti rotavirusni okužbi so predvsem pomembni ukrepi, kjer pomembno vlogo odigra medicinska sestra, ki z zdravstveno-vzgojnim delovanjem svetuje in ozavešča starše o okužbi. Namen: Z raziskavo smo želeli ugotoviti stopnjo ozaveščenosti staršev o okužbi z rotavirusom in vrste ukrepov, ki jih izvajajo proti tej, ter koliko anketiranih staršev se odloči cepiti svojega otroka. Ugotoviti smo želeli tudi v kolikšni meri se medicinska sestra vključuje v proces informiranja staršev o rotavirusni okužbi. Metode: Uporabili smo strukturiran vprašalnik po deskriptivni metodi. Pridobljene podatke ankete smo statistično obdelali z okensko aplikacijo Microsoft Excel ter jih ponazorili z grafi. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili ozaveščenost staršev o rotavirusni okužbi in nevarnosti le-te, poznavanju preventivnih ukrepov proti okužbi in v kolikšni meri so anketirani pridobili informacije o okužbi s strani medicinskih sester. Ugotovili smo, da velik delež anketiranih staršev pozna rotavirusno okužbo in preventivne ukrepe, vendar na osnovi pridobljenih informacij bodisi od osebnega zdravnika, bodisi preko internetnih virov. Z raziskavo smo ugotovili, da je večji del anketiranih staršev cepilo svojega otroka, kar predstavlja vrsto ukrepov proti okužbi. Diskusija o zaključku: Pri obolenju otrok za rotavirusno okužbo je velikega pomena aktivno sodelovanje medicinskih sester v procesu informiranja staršev z ustreznimi nasveti za preprečevanje nastanka ter predstavitev ukrepov ob okužbi. Tako bi povečali možnost delne omejitve nastanka ter širjenja okužbe. Smiselno bi bilo vključevanje medicinskih sester v zdravstveno-vzgojne programe, ki bi temeljili na podrobni predstavitvi ukrepov. Prav tako bi aktivno morale delovati v vzgojno-varstvenih zavodih, kjer bi otroke poučile o pravilnem umivanju rok, kar predstavlja osnovni preventivni ukrep proti rotavirusni okužbi.
Ključne besede: rotavirus, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, dehidracija, rehidracija, cepljenje, okužba, higiena, driska, bruhanje.
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 1300; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

10.
Učinkovitost osveščanja staršev o preventivnem cepljenju proti okužbam s humanim papiloma virusom (HPV)
Nada Manojlović, 2013, diplomsko delo

Opis: Infekcija s humanim papiloma virusom (HPV) je spolno prenosljiva bolezen. HPV lahko poleg drugih genitalnih bolezni povzroči tudi raka na materničnem vratu. Okužbe skušamo zmanjšati na ta način, da preventivno cepimo dekleta v šestem razredu osnove šole. Pomembno vlogo imajo medicinske sestre pri osveščanju staršev in njihovih otrok o dejavnikih tveganja za okužbo in o programu preventivnega cepljenja. Narejena je bila raziskava s katero smo želeli ugotoviti ali starši poznajo problematiko okužbe s HPV, kako in koliko so osveščeni o okužbi s HPV in ali si želijo pridobiti še več informacij v obliki predavanj, seminarjev, učnih delavnic itd. Uporabili smo kvantitativno metodo dela, pri kateri smo s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši šestošolk dveh osnovnih šol na Ravnah na Koroškem. Ugotovili smo, da starši na splošno poznajo problematiko okužbe s HPV, vendar menijo, da niso dovolj osveščeni o okužbah s HPV in da si želijo več informacij, kot so predavanja, seminarji ali učne delavnice. Po oceni anketiranih staršev imajo premalo informacij glede preventivnega cepljenja proti okužbi s HPV, zaradi česa je potreba po osveščanju in edukaciji staršev velika.
Ključne besede: okužba s HPV, dejavniki tveganja, osveščenost staršev, cepljenje, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1238; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (7,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici