| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava katalitične in fotokatalitične razgradnje antrakinonskega barvila
Ana Lobnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Tekstilna industrija je ena največjih proizvajalcev odpadnih voda, za katere je značilno, močno obarvanost, prisotnost onesnaževal in velika nihanja kemijskih parametrov kvalitete vode, kot so kemijska potreba po kisiku (KPK), biokemijska potreba po kisiku (BPK) in celotnega organskega ogljika (TOC). Za razbarvanje tekstilnih odpadnih voda se najpogosteje uporabljajo napredni oksidacijski postopki (AOP), ki temeljijo na tvorbi hidroksilnih radikalov. Namen diplomskega dela je bil očistiti vodno raztopino antrakinonskega barvila z uporabo katalitične in fotokatalitične reakcije ob prisotnosti različnih katalizatorjev, železa, železovih ionov in manganovega kompleksa. Z merjenjem parametrov in izvajanjem kemijskih analiz smo dokazali, da so postopki primerni za čiščenje odpadnih tekstilnih voda. Primerjava katalitične in fotokatalitične reakcije je pokazala, da z UV-svetlobo pospešimo postopek, skrajšamo reakcijski čas in znižamo vrednosti TOC in KPK.
Ključne besede: antrakinonsko barvilo, napredni oksidacijski postopki, Fentonova oksidacija, foto-Fentonova oksidacija, MnTACN
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 207; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

2.
Čiščenje odpadne vode tekstilnega podjetja Galeb d. d. s šaržnim bioreaktorjem in predobdelava s Fentonovo oksidacijo
Larisa Gorenjak, 2019, magistrsko delo

Opis: Glavni cilj naloge je bil obdelati surovo odpadno vodo hrvaškega tekstilnega podjetja Galeb d. d. s šaržnim biološkim reaktorjem (ang. Sequence Batch Reactor (SBR)) do te mere, da bodo zadoščeni kriteriji zapisani v obratovalnem dovoljenju podjetja. Proces čiščenja s šaržnim biološkim reaktorjem smo izbrali zaradi cenovne ugodnosti, nezahtevnosti procesa in neuporabe kemikalij v procesu čiščenja. Proces čiščenja odpadne vode v šaržnem bioreaktorju je identičen procesu samočiščenja, ki poteka v naravi, s to razliko, da poteka hitreje zaradi velike koncentracije mikroorganizmov v aktivnem blatu. Analize vzorcev surove in prečiščene odpadne vode smo opravljali na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru in v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NZLOH) v Mariboru. Od podjetja Galeb d. d. smo pridobili šest vzorcev surove odpadne vode, ki smo jih v petih procesih čistili le v šaržnem bioreaktorju, v šestem procesu pa smo testno izvedli še predobdelavo s Fentonovo oksidacijo, ki ji je sledil standardni postopek čiščenja v SBR. Za predobdelavo odpadne vode smo se odločili predvsem zaradi želje po zmanjšanju obarvanosti prečiščene odpadne vode. Od enajstih parametrov, ki so presegali maksimalno dovoljeno koncentracijo (MKD), določeno z obratovalnim dovoljenjem podjetja, smo jih s procesom čiščenja v SBR uspeli zmanjšati šest. V šestem procesu, kjer smo odpadno vodo pred vstopom v SBR obdelali s Fentonovo oksidacijo, nam je v povprečju uspelo zmanjšati vrednost spektralnega absorpcijskega koeficienta (SAK) na zadanih valovnih dolžinah kar za 96,89 %. Prav tako se je predobdelava s Fentonovo oksidacijo izkazala kot učinkovito pri zmanjševanju kemijske potrebe po kisiku (KPK), ki je bila v vseh iztokih iz SBR pod MDK.
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, šaržni bioreaktor, Fentonova oksidacija, spektralni absorpcijski koeficient, kemijska potreba po kisiku
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 398; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

3.
Učinkovitost razgradnje bisfenola A po hidrotermičnem procesiranju odpadne vode
Maša Seitl, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil s sub- in superkritično oksidacijo v vodi degradirati bisfenol A (BPA). Poleg koncentracije BPA smo v vzorcih pri optimalnih pogojih preverjali tudi prisotnost oz. zmanjšanje organskih snovi z določanjem kemijske potrebe po kisiku (KPK) in celotnega organskega ogljika (TOC). S spreminjanjem glavnih parametrov pri hidrotermičnem procesiranju vode – temperature, tlaka in pretoka raztopine, smo z začetnimi poskusi v ultra čisti vodi najprej želeli določiti optimalne pogoje za obdelavo vzorcev z dodanim BPA. Najboljše rezultate smo dosegli s superkritično oksidacijo pri T = 500 °C, p = 275 bar in ϕV = 1,5 mL/min, kjer smo dosegli popolno degradacijo bisfenola A. Z izbranimi (optimalnimi) pogoji pri posameznih temperaturah smo nato hidrotermično obdelali še vzorce sintetične odpadne vode v katero smo dodali BPA. Tudi tokrat smo najvišjo, 99,5 %, degradacijo dosegli pri že prej navedenih pogojih. Pri teh pogojih smo dosegli tudi najvišja odstotka znižanja vrednosti KPK in TOC in sicer 62,32 % pri vrednosti KPK ter 18,03 % pri vrednosti TOC. Ugotovili smo, da je BPA zelo odporen na zunanje vplive in da je za njegovo degradacijo v vodi bolj primerna superkritična, kot pa subkritična oksidacija, le-ta pa mora potekati pri zelo ostrih pogojih (visoka temperatura in tlak) ter dolgih zadrževalnih časih v sistemu.
Ključne besede: bisfenol A, degradacija, hidrotermično procesiranje, subkritična oksidacija, superkritična oksidacija, odpadna voda
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 567; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

4.
Procesi odstranjevanja antibiotikov iz bolnišničnih odpadnih vod
Severina Stavbar, 2018, doktorska disertacija

Opis: Ostanki antibiotikov in drugih zdravil, postajajo vse resnejši problem, saj jih najdemo v izpustih iz farmacevtskih in proizvodnih obratov, bolnišnic in odplakah iz čistilnih naprav. Različne študije so pokazale, da so ostanki antibiotikov prisotni v odpadnih in površinskih vodah, zadnje študije pa kažejo trend zviševanja tudi v tleh, podtalnici ter pitni vodi. Čeprav so izmerjene koncetracije v širokem koncentracijskem območju od ng/L do µg/L, so lahko nekateri razgradni produkti aktivnih snovi celo bolj toksični kot izvorna snov. Predhodne študije so pokazale, da so najvišje koncentracije antibiotikov v bolnišničnih odpadnih vodah. Za odstranitev takšnih onesnaževal pa obstoječe čistilne naprave niso primerne, saj velike količine antibiotikov ostajajo v vodi tudi po čiščenju. V doktorski disertaciji so predstavljeni trije procesi odstranjevanja teh onesnaževal iz bolnišničnih odpadnih vod. Glavni namen je bil poiskati napredne, izvedljive metode za odstranitev izbranih antibiotikov iz bolnišnične odpadne vode. V prvem delu smo se osredotočili na postopek čiščenja s sub in super-kritično oksidacijo, kjer smo preučili procesne parametre: vpliv temperature, tlaka, pretoka in časa. V drugem delu smo opravili postopek ozonacije, kjer smo spremljali učinkovitost čiščenja odpadne vode s spreminjanjem pH vzorca, različnimi odmerki ozona ter dodatek vodikovega peroksida (H2O2). V tretjem delu smo za čiščenje sintetično pripravljene bolnišnične odpadne vode uporabi aerobni reaktor, kjer smo iskali optimalen bivalni čas. Vsebnost antibiotikov smo po vsaki metodi čiščenja določali z optimiranimi LC-MS/MS analiznimi tehnikami. V zadnjem delu doktorske disertacije smo vse omenjene postopke čiščenja implementirali na realnem vzorcu bolnišnične odpadne vode. Vsebnost antibiotika v realnem vzorcu pred in po čiščenju smo določali z ekstrakcijo na trdni fazi v povezavi z optimirano LC-MS/MS tehniko. Na koncu smo izvedli še test inhibicije porabe kisika z aktivnim blatom za oksidacijo ogljika in amonija, s katerim smo poskušali ugotoviti, toksičen vpliv očiščene vode na mikrooganizme v aktivnem blatu.
Ključne besede: Antibiotiki, Bolnišnična odpadna voda, Sub-kritična oksidacija, Super-kritična oksidacija, Ozonacija, Aerobni reaktor, LC-MS/MS, Test toksičnosti
Objavljeno: 20.06.2018; Ogledov: 913; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

5.
Notranja oksidacija mikrolegiranega zlata za medicinske aplikacije
Tjaša Zupančič Hartner, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je obravnavana problematike izdelave mikrolegiranega disperzijsko utrjenega zlata z disperzijo oksidov (La2O3), redko zemeljskega elementa (La) s procesom notranje oksidacije ter študija biokompatibilnosti materiala.. V prvem delu raziskav smo izdelali zlitino Au – 0,5 ut.% La, s postopkom klasičnega litja. Rezultati karakterizacije so pokazali, da že zelo majhna količina mikrolegirnega elementa lantana v zlati zlitini, povzroči tvorbo intermetane faze Au6La, ki pomembno izboljša mehanske lastnosti mikrolegiranega zlata, v primerjavi s čistim zlatom. V drugem delu smo s tehnologijo hitrega strjevanja in valjanja, izdelali trakove z metastabilno mikrostrukturo. S hitrim strjevanjem zlitine Au - 0,5 ut.% La smo dosegli spremembo morfologije strjevanja. Mikrostruktura hitro strjenih trakov sestoji iz zelo finih zrn αAu, s premerom do nekaj mikrometrov ter homogeno razporejeno intermetalno fazo (Au6La), po celotnem preseku traku. Izmerjena trdota trakov je pokazala, da se je v primerjavi z litim stanjem, trdota povečala za skoraj 20 %. Valjane trakove smo rekristalizacijsko žarili in ugotovili, da že majhen dodatek 0,5 % La, zvišuje temperaturo rekristalizacije do 200 K in povzroči rekristalizacijski zastoj. Karakterizacija materiala, je pokazala, da intermetalna faza Au6La v valjanih trakovih tvori neprekinjeno mrežo po mejah zrn, ki dodatno niža hitrost rekristalizacije. Sledila je notranja oksidacija zlitine v litem, valjanem in hitro strjenem stanju. Rezultati notranje oksidacije zlitine v litem ter valjanem stanju so pokazale, da proces notranje oksidacije poteče le po mejah kristalnih zrn z oksidacijo lantana iz intermetalne faze (Au6La). Med tem ko notranja oksidacija hitro strjenih trakov poteče s oksidacijo lantana iz trdne raztopine in tvorbo CNO ter delno po mejah zrn s oksidacijo lantana iz intermetalne faze (Au6La) . Na osnovi rezultatov smo identificirali mehanizem notranje oksidacije in postavili model notranje oksidacije zlitine Au- 0,5 ut.% La, ki rezultira v disperzijskem utrjanju mikrolegirane zlate zlitine v površinskem sloju, kljub temu, da je topnost kisika v kristalni mreži zlata zelo majhna. V zaključni fazi smo potrdili, da je material Au-0,5 ut.% La biokompatibilen, kar daje možnost njegove uporabe v obliki tankih nanosov na medicinske implantate.
Ključne besede: notranja oksidacija, zlato, zlitine zlato-lantan, biokompatibilnost zlato-lantan zlitin
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 1180; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (6,89 MB)

6.
Primerjava antioksidacijskih učinkov in sinergije različnih antioksidantov v emulzijah
Vesna Štih, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil določiti najučinkovitejši antioksidant oziroma kombinacijo antioksidantov v emulziji. Emulziji tipa (O/V) smo dodali različne antioksidante in tako dobili 13 vzorcev. Vzorce smo pospešeno starali tri mesece pri 50 °C. Vsak teden smo določili stopnjo oksidacije vzorcev. Stopnjo oksidacije smo določili s pomočjo dveh metod: peroksidnega in p-anisidinskega števila. Jodometrična določitev peroksidnega števila je titrimetrična metoda, s katero določamo primarne oksidacijske produkte  hidroperokside. Hidroperoksidi so nestabilne spojine brez vonja in okusa. Določitev p-anisidinskega števila je spektrofotometrična metoda, s katero določamo sekundarne oksidacijske produkte. Sekundarni oksidacijski produkti, gre predvsem za aldehide in ketone, nastanejo z razpadom hidroperoksidov in dajejo maščobam značilne lastnosti žarkosti. Uporaba obeh metod nam omogoča celosten vpogled v oksidacijo emulzije. Ugotovili smo, da se je stopnja oksidacije v splošnem iz tedna v teden povečevala. Opazili smo tudi nekatera odstopanja, ki jih je mogoče pojasniti s pretvorbo primarnih produktov v sekundarne in nadalje z razpadom sekundarnih produktov. Najnižjo stopnjo oksidacije smo izmerili vzorcu, ki je vseboval komercialno dobavljivo mešanico antioksidantov. Zelo dobre rezultate smo opazili tudi pri slepem vzorcu. Menimo, da je razlog za to mandljevo olje v emulziji, ki je bogat vir vitamina E, ta pa je močan naravni antioksidant, ki očitno v kombinaciji z drugimi antioksidanti izgubi svojo učinkovitost. Najslabše se je odrezal vzorec, ki je vseboval oljetopne komponente ekstrakta rožmarina.
Ključne besede: oksidacija maščob, antioksidanti, emulzije, peroksidno število, p-anisidinsko število
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 845; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

7.
Kinetika notranje oksidacije v hitro strjenih zlitinah Cu-Zr
Ivan Anžel, L. Kosec, 1997, izvirni znanstveni članek

Opis: Kombinacija hitrega strjevanja in notranje oksidacije je obetaven postopek za izdelavo disperzijsko utrjenih bakrovih zlitin z drobno disperzijo visootemperaturno stabilnih oksidnih delcev legirnih elementov, katerih topnost v bakru je zanemarljivo majhna. Ker zmanjšamo z uporabo hitrega strjevanja mikrosegregiranost in dosežemo drobno disperzijo delcev intermetalne faze, lahko obravnavamo notranjo oksidacijo hitro strjenih trakov kot notranjo oksidacijo dvofaznih zlitin. Potek in kinetika procesa sta v takšnih razmerah specifična in odvisna tudi od procesov, ki potekjo v neoksidiranem delu pred cono notranje oksidacije. V prispevku predstavljamo rezultate raziskav kinetike notranje oksidacije v hitro strjenh trakovih zlitin Cu-Zr. Postavili smo modele poteka notranje oksidacije pri različnih temepraturah ter primerjali izračunane vrednosti rasti oksidirane cone z eksperimentalno dobljenimi.
Ključne besede: metalurgija, zlitina Cu-Zr, notranja oksidacija, hitro strjevanje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 743; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Študij notranje oksidacije v naogljičenih hitrostrjenih trakovih Cu
Rebeka Rudolf, Ladislav Kosec, Ivan Anžel, Leo Gusel, Mojmir Poharc, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: In this paper we present a composite with fine dispersion of nano-sized bubbles, which can be formed by internal oxidation of fine dispersed graphite particles. For this purpose the initial pure Cu ribbons were internally carbonised to obtain very fine, some 100 nm-sized graphite particles homogeneously distributed in the Cu matrix. By the internal oxidation process the reaction of dissolved oxygen with graphite yields the gas products (CO, CO2) which cannot be dissolved in the crystal lattice of the metal. The gas products are meshed in the space previously occupied by graphite and they have a greater specific volume than the solid graphite, thus establishing the compressive stresses in the metalic matrix and consequently causing the strengthening offect. On the other hand, such stress fields can react with sliding dislocation, whereby they impede the dislocation motion and consequently we would expect that the composite mechanical properties would be improved.
Ključne besede: metalurgija, kompoziti, notranja oksidacija, grafit, bakrovi trakovi, mikrostruktura
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 404; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (547,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
VGRAJEN SISTEM ZA ZAJEM GIBANJA IN BIOMETRIČNIH PODATKOV
Jernej Ženko, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Današnja sodobna informacijska družba je prepletena z najrazličnejšimi senzorji in vgrajenimi sistemi, ki beležijo, nadzirajo in vrednotijo svet okrog nas. Preko spletnih storitev so ti podatki dostopni praktično povsod. Ob poplavi tovrstnih podatkov, ki nas obdajajo, smo se osredotočili na zajemanje gibanja in biometričnih podatkov subjekta z namenom kasnejše analize zajetih podatkov na osnovi iskanja korelacij med aktivnostjo subjekta v obliki gibanja in biometričnih podatkov, kot so temperatura, srčni utrip in koncentracija kisika v krvi. Cilj magistrskega dela je izdelati baterijsko napajano nosljivo napravo, ki bo omogočala digitalno zajemanje teh podatkov. Identificirali smo primerne elektronske komponente in senzorje za pretvorbo iskanih fizikalnih veličin v električne ter jih primerno prilagodili za pretvorbo v digitalno obliko. Pri tem ločimo senzorje za zajemanje gibanja, ki morajo omogočati hitro zajemanje vzorcev, od biometričnih senzorjev za zajemanje temperature, srčnega utripa in oksidacije krvi, pri katerih ni potrebe po visoki vzorčni hitrosti zajemanja podatkov. Pri zajemanju gibanja smo se osredotočili na 6 prostostnih stopenj, ki vključujejo 3 linearne (translacijske) osi pomikov in 3 kotne (rotacijske) osi pomikov. Zajete podatke smo lokalno shranili in implementirali njihov prenos na osebni računalnik ali mobilno napravo za kasnejšo analizo. Tovrstne podatke lahko uporabimo v športne ali rehabilitacijske namene, za pomoč starejšim v smislu poziva pravočasne pomoči in podobno. Nabor njihovih aplikacij pa bo nedvomno sovpadal z njihovim razvojem in dostopnostjo.
Ključne besede: vgrajen sistem, biometrični podatki, merilnik linearnega pospeška, merilnik rotacijskega pospeška, srčni utrip, oksidacija krvi, temperatura
Objavljeno: 22.05.2015; Ogledov: 1080; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici