| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV V PRAVNIH RAZMERJIH - USPEŠNA ALTERNATIVA SODIŠČU?
Andrea Mlakar, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavi osnovni pojem mediacije: predmet (v katerih sporih je smotrno uporabiti mediacijo), subjekte, značilnosti, načela mediacije in kratek oris pravne podlage slovenske zakonodaje na področju mediacije. Prikaže tudi statistične podatke števila zadev, ki se rešujejo z mediacijo od začetka izvajanja postopka na določenih okrožnih sodiščih v Sloveniji do leta 2013, o uspešnosti mediacije in se osredotoča na analizo statistike o mediaciji, ali je uspešnost mediacije večja ter ali je uspešnost odvisna od porasta zadev, ki se rešujejo s postopkom mediacije.
Ključne besede: Alternativno reševanje sporov, mediacija, mediator, zakonodaja, program alternativnega reševanja sporov, okrožno sodišče, uspešnost mediacije.
Objavljeno: 18.12.2014; Ogledov: 1216; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (925,73 KB)

2.
Kazenski sodni procesi na Okrožnem sodišču v Mariboru v letih 1930-1941 - zgodovinski vidiki
Marko Žuraj, 2012, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji obravnavamo kazensko sodstvo na Slovenskem med letoma 1930–1941 (leto po uvedbi kraljeve diktature, ko je začela veljati nova kazenska zakonodaja, do druge svetovne vojne) na primeru arhivskega gradiva Okrožnega sodišča v Mariboru. To je bilo v pristojno za sojenje najtežjih zločinov na prvi stopnji. Tedanji kazenski zakon je bil prelomnica, saj je vseboval novosti: razen (klasičnih) kazni še uvedbo varnostnih ukrepov, nove določbe glede kriminalitete mladostnikov, upoštevanje storilčeve osebnosti. Kazenski zakon je v posebnem delu vseboval tudi določbe za sedemnajst skupin kaznivih dejanj, med katerimi so izstopala kazniva dejanja zoper državo in ustavno ureditev. Kazniva dejanja so predvsem zapovedi in prepovedi, ki niso v skladu z običaji in moralno prakso in pravne kršitve proti oblasti. Pravne kršitve so večinoma dejanja, ki ogrožajo temeljne vrednote posameznika in temeljne družbene vrednote. Kazensko pravo je bistvo prava zato je njegov pomen večji kot se domneva. Sodne obravnave z izjavami obdolžencev in prič odsevajo družbena razmerja. Pravo je namreč na določeni stopnji razvoja vedno del družbene organizacijske strukture. Kot tako je rezultat družbenih, kulturnih in ekonomskih vzrokov, ki jih hkrati soustvarja.
Ključne besede: Kraljevina Jugoslavija, kazenska zakonodaja, Slovenija, Okrožno sodišče Maribor, zgodovinska kriminologija, zgodovina 1930–1941
Objavljeno: 17.04.2014; Ogledov: 1882; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

3.
OKROŽNO SODIŠČE CELJE MED 1924 IN 1929
Karmen Turnšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga »Okrožno sodišče Celje med 1924 in 1929« prikazuje delovanje kazenskopravnega sistema v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev do uveljavitve nove kazenske zakonodaje leta 1930. V državi, ki je nastala v letu 1918, je na slovenskih tleh še vedno deloval pravni sistem Avstro-Ogrske. Drugod po državi pa so izvajali drugačno sodno prakso, kajti razlike med raznimi jugoslovanskimi pokrajinami so bile prevelike, da bi jih bilo moč rešiti z razširitvijo enega izmed obstoječih pravnih redov na vso državo. Po nastanku kraljevine je oblast poskušala kazensko pravo poenotiti. Začelo se je z uvajanjem IX. in X. poglavja srbskega kazenskega zakonika na ozemlju celotne države. Celih dvanajst let so potrebovali, da so sestavili kazenski zakonik, ki se je uveljavil po vsej državi. V vmesnem času, ko sta bila v veljavi oba zakonika, so vedno kaznovali z milejšo kaznijo, kajti kaznovalna politika iz srede 19. stoletja je bila mnogokrat strožja v primerjavi z novejšo zakonodajo in ni več odražala dejanskih razmer v družbi. Naloga prikazuje, kako so se spremembe na pravnem področju odražale v praksi skozi delovanje Okrožnega sodišča Celje. Pri prebiranju sodnih spisov ne moremo spregledati človeških stisk, ki so mnogokrat pripeljale do kriminala. Slabe socialne razmere, zanemarjena vzgoja, posledice vojne, duševne stiske in še mnogo drugih vzrokov je vplivalo na sojenje in mnogokrat je sodni dvor podelil manjšo kazen, kot je bila zakonsko določena.
Ključne besede: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev; zgodovina Celja; pravna zgodovina; Okrožno sodišče Celje; avstrijski kazenski zakonik; kazenskosodni proces.
Objavljeno: 07.10.2013; Ogledov: 1680; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici