| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SISTEMI ZA OKREVANJE PO KATASTROFAH Z UPORABO STREŽNIŠKIH OBLAKOV
Rok Dimec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so opisani načini okrevanja po katastrofi, zaščite računalniške infrastrukture in podatkov ter lastnosti sodobnih podatkovnih centrov. Opisani so sodobni pristopi k tem problemom, izvedeni s pomočjo tehnologij spletnih storitev in izvajanja v oblaku. Predstavljeni so trije ponudniki na tem področju, ki nudijo najem strojne opreme za izvajanje in razvoj aplikacij, ki jo prilagodimo svojim potrebam ter tako izkoristimo visoko odzivnost in zmogljivost. Naštete so tako prednosti, kakor tudi slabosti teh tehnologij in s primerom prikazano delovanje aplikacije na Google App Engine infrastrukturi.
Ključne besede: podatkovni center, okrevanje, katastrofa, izvajanje v oblaku, spletne storitve, Google App Engine, Amazon, Force.com
Objavljeno: 24.04.2009; Ogledov: 1998; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (4,70 MB)

2.
VPLIVI POSLOVNIH CIKLOV NA BONITETO PODJETIJ
Nadja Polovšek, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Iz ekonomske zgodovine je razvidno, da gospodarstvo nikoli ne raste v ravni črti. Država lahko uživa nekaj let ekonomske rasti in širitve, vendar bo temu gotovo sledil preobrat. Gospodarska rast se bo spremenila v padec — recesijo, ki se lahko nadaljuje v finančno krizo ali celo daljšo depresijo. Takrat narodni proizvod pade, prav tako dobički, nezaposlenost pa se dvigne. Ko je doseženo dno, se postopek ponovi v obratni smeri — začne se oživljanje. Le-to je lahko hitro ali počasno. Lahko je to obdobje spodbujenega povpraševanja, obilice delovnih mest in dviga življenjskih standardov. Ali pa je to hiter skok s prisotno visoko inflacijo, povezano s špekulacijo, kar spet vodi v naslednjo krizo. Takšnemu značilnemu gibanju (naraščanje in padanje) outputa, inflacije, obrestnih mer in zaposlenosti pravimo poslovni cikli in so prisotni v vseh tržnih gospodarstvih. Kaj sploh je poslovni cikel? Poslovni cikel je preobrat v skupnem narodnem outputu, prihodku in zaposlenosti, ki ponavadi traja od 2 do 10 let in je zaznamovan z obsežnim krčenjem ali širitvijo v večini sektorjev v gospodarstvu. Ekonomisti delijo poslovne cikle na dva glavna dela — fazi. To sta obdobje recesije in obdobje rasti, oživljanja. Skrajni točki med eno in drugo sta vrh in dno. Recesija je pogosto definirana kot obdobje, v katerem realni BDP pada v dveh zaporednih četrtletjih. Recesija se začne v vrhu in konča na dnu. Recesiji sledi rast in obratno. Vzorec poslovnih ciklov je nepravilen. Niti dva poslovna cikla nista popolnoma enaka. Nobena formula ne obstaja, po kateri bi lahko predvideli intenziteto ali časovno določili poslovne cikle. Vse ostrejša konkurenca, ki jo je prinesla globalizacija, soočanje podjetij z vedno večjimi tveganji ter iskanje priložnosti ob obvladovanju tveganj v času recesije, kot tudi ekspanzije je eden izmed ključnih dejavnikov uspeha današnjih podjetij. Poznavanje bonitete poslovnih partnerjev omogoča podjetju, da dovolj varno vstopa v nove poslovne odnose in stalno preverja obstoječe. Boniteta ne odvrača zgolj od poloma v poslu, marveč odkriva tudi podjetja, s katerimi je priporočljivo sodelovati. Boniteta naj bi določila verjetnost, da bo upnik dobil dogovorjeno plačilo od dolžnika. Poznavanje bonitete poslovnih partnerjev omogoča, da sklenjenih poslov po nepotrebnem ne izpostavljamo prevelikemu tveganju. V diplomski nalogi sem najprej opredelila definicije in faze pojma poslovnih ciklov, njihove lastnosti ter vzroke za njihov nastanek. V nadaljevanju same naloge sem opredelila sam pojem bonitete, njeno temeljno vlogo pri obvladovanju tveganj in predstavila, za koga je boniteta pomembna, oziroma kdo so uporabniki informacij, ki jih boniteta nudi. Izdelava bonitete podjetja s pomočjo finančnih in nefinančnih kazalnikov je tako vsebinsko kot tudi tehnično izredno zahtevno opravilo. Vso pridobljeno znanje sem nato združila in povezala v celoto, kar sem predstavila v 4. poglavju. Recesija in ekspanzija sta dve glavni fazi v ekonomskem ciklu in obe prinašata s seboj pozitivne, kot tudi negativne strani poslovanja podjetij z obzirom na boniteto podjetij.
Ključne besede: poslovni cikel, recesija, okrevanje, ekspanzija, kontrakcija, boniteta podjetja, vpliv recesije, vpliv ekspanzije
Objavljeno: 22.12.2010; Ogledov: 1272; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (924,81 KB)

3.
VPLIV SVETOVNE FINANČNE KRIZE NA GRADBENIŠTVO S POUDARKOM NA SLOVENIJI
Maršenka Marksel, 2011, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza, ki predstavlja premik gospodarstva iz ravnovesne točke visokega outputa in delujočega finančnega trga v točko upadanja outputa, vodi v razpad finančnih trgov, le to pa poslabša gospodarske razmere na realnih trgih. Hipotekarna kriza, ki se je začela v ZDA kot pok nepremičninskega balona, se je prenesla na finančne trge ter preko ZDA v Evropo in ostale dele sveta, ter iz finančnega sektorja na realni sektor, kjer je tudi hipotekarni povod nastal. Finančno gospodarska kriza je poostrila razmere v panogi gradbeništva tako v ZDA, kot tudi v EU in v Sloveniji. Medtem ko gradbeni sektor v ZDA in določenih državah EU postopoma okreva, pa Slovenija spada med države, kjer se je položaj gradbeništva celo poslabšal. Tako je gradbeništvo po nekaj letni gradbeni konjunkturi doživelo močan upad gospodarske aktivnosti, ki kljub okrevanju ostalih panog v slovenskem gospodarstvu še vedno upada. Odvisnost gradbeništva od kreditne aktivnosti se je v času poostrenih finančnih razmer izkazala za njegovo »Ahilovo peto«. Okrevanje gradbeništva bo dolgotrajen proces, v katerem se bodo gradbena podjetja še nadalje soočala s svojimi težavami kot so pomanjkanje usposobljene delovne sile, visoka raven konkurence, likvidnostne težave, plačilna nedisciplina. Kako hitro bo slovensko gospodarstvo in gradbeništvo okrevalo od svetovne finančne krize bo odvisno od razmer v mednarodnem okolju in finančnih trgih ter od vladnih ukrepov. Trenutne poostrene razmere dajejo slovenskemu gospodarstvu in gradbeništvu jasen signal, da je potrebno njihovo prestrukturiranje.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: finančna kriza, kreditni krč, kriza v gradbeništvu, dejavniki v gradbeništvu, okrevanje gradbeništva, Slovenija.
Objavljeno: 29.08.2011; Ogledov: 3257; Prenosov: 473
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

4.
TERAPEVTSKA HIPOTERMIJA IN KONTROLIRANA NORMOTERMIJA
Janja Mulec, 2016, diplomsko delo

Opis: Terapevtska hipotermija pomeni, da namerno in s posebnimi postopki ter pripomočki znižamo temperaturo jedra telesa nižje kot je normalno. Človeška normalna temperatura telesa je okoli 36.5⁰C, ko pa bolnike zdravimo s terapevtsko hipotermijo telesno temperaturo znižamo na 32⁰C do 34⁰C. V diplomskem delu smo predstavili postopke ohlajanja bolnika, vzdrževanje ciljne temperature, mesta merjenja telesne temperature, stranske učinke terapevtske hipotermije, stanja pri katerih se izvaja terapevtska hipotermija, pripomočke kateri se uporabljajo za sistemsko ohlajanje bolnikov. S pregledom domače in tuje literature ter elektronskih virov smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja in ugotovili pozitivne učinke zdravljenja s terapevtsko hipotermijo. Opisali smo tudi vlogo medicinske sestre pri izvajanju terapevtske hipotermije in vzdrževanju kontrolirane normotermije ter našteli najpogostejše metode in načine doseganja terapevtske hipotermije in kontrolirane normotermije.
Ključne besede: terapevtska hipotermija, uravnavanje temperature, kontrolirana normotermija, nevrološke poškodbe, srčni zastoj, srčni infarkt, medicinska sestra, okrevanje, medicinska naprava
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1453; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (6,82 MB)

5.
Recesija kot izziv za gospodarsko politiko
Ajda Habjanič, 2019, diplomsko delo

Opis: Gospodarstva po naravi njihovega delovanja nihajo in se premikajo iz faze v fazo. V diplomskem seminarju podrobneje preučujemo gospodarski cikel na makroekonomski ravni, pri čemer se osredotočamo na predhodno recesijo iz leta 2008, hkrati pa izvedemo primerjalno analizo trenutnega stanja v treh najmočnejših gospodarstvih. Posamezne faze gospodarskega cikla opredelimo z vidika njihovih značilnosti in razlogov za nastanek. Podrobneje analiziramo predhodno recesijo ter razloge za njen nastanek. V zadnjem delu diplomskega seminarja strnemo kazalnike, ki nakazujejo recesijo in argumentiramo razloge za pomen njihovega kontinuiranega preučevanja. V diplomskem seminarju ugotavljamo, da se gospodarstvo trenutno nahaja v rekordno dolgem obdobju ekspanzije, zato je le vprašanje časa, kdaj bo cikel prešel v naslednjo fazo. Recesijo lahko nakazujejo nekateri kazalniki, kot so npr. izjemno nizke obrestne mere. Prav obrestne mere so imele veliko vlogo pri svetovni recesiji iz leta 2008. Takrat so centralne banke po svetu znižale obrestne mere in s tem spodbudile trošenje denarja. V diplomskem seminarju preučujemo tudi mehanizme, ki so lahko v pomoč pri blaženju nove gospodarske krize.
Ključne besede: Gospodarski cikel, svetovno gospodarstvo, ekspanzija, recesija, kriza, okrevanje.
Objavljeno: 24.06.2020; Ogledov: 115; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

6.
Intratekalna analgezija ob splošni anesteziji za laparoskopske ginekološke operacije: vpliv na mikrohemodinamiko, stresni odgovor in bolečino
Marko Zdravković, 2020, doktorska disertacija

Opis: Izhodišče Mikrohemodinamsko dogajanje in regionalna dostava kisika sta v anesteziologiji pomembna zaradi povezave med moteno mikrocirkulatorno funkcijo in slabšim perioperativnim izhodom. Kljub manj boleči laparoskopski kirurški tehniki v primerjavi s klasično “odprto” kirurgijo pa bolnice po laparoskopskih ginekoloških operacijah občutijo hudo bolečino v 40% do 65% primerov. Dodatek intratekalne anelgezije k splošni anesteziji bi teoretično lahko izboljšal mikrocirkulacijo in perioperativno zdravljenje bolečine ter zmanjšal stresni odgovor. Metode Bolnice (n=102), ki so imele načrtovano laparoskopsko ginekološko operacijo, smo naključno razvrstili v tri skupine. Prejele so kombinacijo splošne anestezije z nizkim odmerkom intratekalne analgezije (NOIA: 7,5 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zelo nizkim odmerkom intratekalne analgezije (ZNOIA: 3,75 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zgolj splošno anestezijo (kontrolna skupina). Uporabili smo 3 minutni zažemni test in s spektroskopijo blizu infrardečega spektra izmerili tkivno oksigenacijo in opredelili mikrocirkulatorno funkcijo v m. brachioradialis in m. triceps surae v treh časovnih točkah: pred uvodom v splošno anestezijo, 5 minut po trahealni intubaciji in 15 minut po začetku pnevmoperitoneja. Primarni mikrohemodinamski izidi so bili: (1) primerjava spektroskopsko dobljenih mikrohemodinamskih parametrov med skupinami; (2) primerjava mikrovaskularnih trendov v mišicah nog s tistimi v mičicah rok znotraj skupin; in (3) korelacija krvnega tlaka s hitrostjo povratka tkivne oksigenacije po zažemnem testu. Trije primarni cilji s področja lajšanja bolečine so bili: (1) poraba sufentanila med operativnim posegom; (2) poraba piritramida za zdravljenje pooperativne bolečine; in (3) ocena bolečine z 11 točkovno številčno lestvico (od 0 do 10). Za oceno zgodnjega stresnega odgovora smo določili nivo kortizola in glukoze v serumu pred in med operacijo. Rezultati Med tremi skupinami ni bilo razlik v mikrohemodinamskih parametrih na podlahti. Na merilnem mestu na nogi so imele bolnice v skupinah z dodatkom intratekalne analgezije že pred uvodom v anestezijo počasnejšo hitrost tkivne reoksigenacije po zažemnem testu (NOIA 34 ±16 %/min, p=0,002; ZNOIA 36 ±13 %/min, p=0,006) v primerjavi s kontrolno skupino (52 ±27 %/min). Med splošno anestezijo smo opazili poslabšanje mikrocirkulatorne funkcije v vseh skupinah in razlik med njimi več ni bilo zaznati, med laparoskopijo pa smo zaznali pomembno zmanjšanje hitrosti tkivne reoksigenacije po zažemnem testu v skupini z NOIA (14 ±11 %/min) v primerjavi z ZNOIA (22 ±11 %/min; p=0,023) in kontrolno skupino (24 ±17 %/min; p=0,040). Poraba sufentanila (mediana [interkvartilni razpon]) je bila 2,9 (0-4) μg/h v skupini z NOIA, 4,7 (3,2-9,2) μg/h v skupini z ZNOIA in 16 (11-23) μg/h v kontrolni skupini (p<0,001), poraba piritramida znotraj 24 ur po operaciji pa 2 (0-2,5) mg, 5 (0-7,5) mg in 7,3 (2,1-9,5) mg (p=0,001), v enakem vrstnem redu skupin. Pooperativna ocena bolečine je bila ves čas <3 zgolj v skupini z NOIA. Zadovoljstvo bolnic z anesteziološko oskrbo in sodelovanjem v raziskavi je bilo ocenjeno kot odlično. Med skupinami ni bilo razlik v nivoju kortizola in glukoze v serumu. Zaključki Ne glede na uporabljeno anesteziološko tehniko so bolnice ohranile ali imele izboljšano oksigenacijo in mikrocirkulatorno funkcijo v področju m. brachioradialis med laparoskopijo. V področju m. triceps surae pa sta bili oksigenacija in mikrocirkulatorna funkcija slabši. Dodatno zmanjšanje hitrosti reoksigenacije na nogi v skupini z NOIA je treba tolmačiti z razumevanjem simpatolitičnih učinkov spinalne analgezije, ki povečajo gostoto odprtih kapilar, kar skrajša difuzijske razdalje. Nižja hitrost toka krvi ob krajših difuzijskih razdaljah je mikrohemodinamsko ugodnejša. Uporaba nizkega odmerka intratekalne analgezije zmanjša porabo opioidnih zdravil za laparoskopske ginekološke operacije in zmanjša intenziteto pooperativne bolečine.
Ključne besede: kombinirana splošna in spinalna anestezija, spinalna analgezija, intratekalna analgezija, laparoskopska kirurgija, ginekologija, hemodinamika, mikrocirkulacija, tkivna oksigenacija, zadovoljstvo pacientov, stresni odgovor, zdravljenje bolečine, poraba opioidov, pospešeno okrevanje po operaciji, kortizol
Objavljeno: 17.07.2020; Ogledov: 60; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici