1. Teaching for an Inclusive, Technologically Competent and Sustainable Society : Book of Abstracts2024, druge monografije in druga zaključena dela Opis: This conference proceeding, titled "Rethinking Childhood III – Teaching for an Inclusive, Technologically Competent, and Towards Sustainability Oriented Society," encapsulates 39 research contributions that collectively aim to advance educational practices. The studies presented address a variety of themes including inclusive education, the integration of technology in teaching, and promoting sustainability through educational initiatives. The research spans diverse methodologies and educational levels, from preschool to higher education, highlighting innovative approaches to curriculum development, digital literacy, and competency-based learning. Key findings demonstrate the importance of fostering an inclusive environment, utilizing digital tools effectively, and encouraging sustainable practices within educational settings. This compilation of contributions provides valuable insights for educators, policymakers, and researchers dedicated to evolving educational frameworks to meet the demands of a modern, interconnected, and sustainable society.
Ključne besede: digitalna pismenost, pedagoške inovacije, okoljsko izobraževanje, enakost v izobraževanju, izobraževalna politika, učne tehnologije, profesionalni razvoj strokovnih delavcev, oblikovanje kurikula, vključenost otrok in mladine
Objavljeno v DKUM: 18.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 48
 Celotno besedilo (5,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Ekološka ozaveščenost učiteljev prvega triletja osnovne šole v SlovenijiSara Krumpak, 2020, magistrsko delo Opis: V naravi lahko vidimo, da je vse, kar le-ta vsebuje, v ravnovesju in da konec enega predstavlja začetek drugega. Del ekosistemov, skupnosti rastlin, živali in majhnih organizmov smo tudi mi, zato moramo to ravnovesje ceniti in zanj skrbeti. Treba se je izobraziti s ciljem, da razvijemo trajnostno mišljenje in trajnosten način življenja, kar se v veliki meri začne pri razvijanju ekološke pismenosti, in sicer učiteljev in učencev. Pri razvoju te pismenosti imajo velik pomen konkretne, izvenšolske izkušnje, saj je osnova vzgoje in izobraževanja za okolje nabiranje izkušenj v naravi. Neposredno doživljanje spodbuja učenje, krepi radovednost, razvija kreativnost in razumevanje same narave. Poučevanje učencev o okolju in za okolje je bistveno za njihov osebni razvoj. Vsi smo odvisni od okolja, zato mora biti naš življenjski namen preusmerjen na vzdrževanje in izboljševanje le-tega. Učitelji učence pripravljajo in ozaveščajo o okolju in pomenu njegovega ohranjanja in varovanja.
Učitelji imajo pri razvijanju ekološke ozaveščenosti učencev in samem pogledu na varovanje narave ključno vlogo, zato smo v empiričnem delu s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika raziskali njihovo angažiranost, vključenost v dejavnosti za okolje, zanimanje za okolje in trajnostni razvoj ter njuno pomembnost, vključevanje določenih dejavnosti v pouk za boljše okoljsko izobraževanje svojih učencev, razmišljanje o izboljšanju stanja okoljskega izobraževanja za učence prvega triletja in izboljšanju ekološke ozaveščenosti učiteljev razrednega pouka. Anketni vprašalni sta izpolnila 202 učitelja prvega triletja osnovnih šol iz vseh dvanajstih regij Slovenije. Učitelji so v povprečju pokazali na visoko zanimanje za okolje, visoko so ocenjevali pomembnost okoljskega izobraževanja, kar se je kazalo pri rezultatih glede aktivnosti, ki jih vključujejo v pouk, za primerno okoljsko izobraževanje. Pokazali so, da se zavedajo pomembnosti ekološke ozaveščenosti ljudi v trenutnem svetu, kjer ima ključno vlogo za spodbujanje le-tega izobraževanje. Ugotovitve so prav tako pokazale raznolikost pri strinjanju oz. nestrinjanju glede potrebe po izboljšanju okoljskega izobraževanja za učence v prvem triletju kot tudi glede potrebe po izpopolnitvi ekološke ozaveščenosti učiteljev razrednega pouka v Sloveniji.
Ključne besede: ekološka ozaveščenost, okoljsko izobraževanje, trajnostni razvoj, varovanje okolja
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 1094; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,29 MB) |
3. LOČEVANJE ODPADKOV V VZGOJNOVARSTVENIH ZAVODIHŠpela Bizjak, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Ekologija in skrb za naravo je tematika, ki sega na skoraj vsa področja posameznikovega življenja. Pomembno je, da otroke že v zgodnjih letih začnemo ozaveščati o skrbi za okolje in o tem, kako pomembno je to za ohranitev našega planeta. Bodoče generacije je potrebno ozavestiti o pomembnosti ločevanja odpadkov za ohranjanje čiste narave, saj je problematika okolja iz leta v leto večja. Glede na trende vzgoje v zadnjem desetletju se naša družba aktivno ukvarja s tem, da so starši veliko bolj prisotni pri izobraževanju in ozaveščanju otrok pri določenih tematikah, o katerih se še pred 15 leti ni tako aktivno razpravljalo.
Današnje stanje družbe pa nas je pripeljalo do tega, da so etika, morala, skrb za drug drugega in ostale vrednote nekako potisnjene na stranski tir, saj je primanjkljaj časa, angažiranosti in konec koncev tudi zanimanja za določene vidike življenja otrok nekako prikrilo osnovne karakteristike otroka, kot je nesebična pomoč drugemu, neizmerna raven energije in zanimanje za vse, kar je novo. In prav zaradi tega bi morali tako starši kot vzgojitelji aktivneje spodbujati, razvijati in podajati otrokom dejanske priložnosti, da tudi sami z določeno aktivnostjo pripomorejo in prispevajo k čistejšemu okolju, zabavnemu recikliranju, spoznavanju vseh možnosti, ki so nam in njim na voljo za ohranjanje okolice in planeta. Starši in vzgojitelji so po našem mnenju moralno zavezani, da predajajo svoje znanje o okoljski vzgoji na svoje potomce oziroma varovance v vrtcih. Pri tem imajo na voljo kar nekaj izjemnih programov, ki so predstavljeni v diplomskem delu, in skladno s tem jim je olajšano delo pri ozaveščanju glede ločevanja odpadkov (npr. pri prikazu recikliranja, ki je za otroke izjemno zabavna veščina), pri ozaveščanju o pomembnosti ohranjanja gozdov in voda ipd.
Namen diplomskega dela je bila analiza trenutnega stanja, kar smo izvedli z anketo med slovenskimi družinami s predšolskimi otroki, ki obiskujejo vrtce, vključene v projekt Ekošola/Ekovrtec, čigar namen je izobraževanje in ozaveščanje najmlajših članov družbe o ločevanju odpadkov in o varovanju okolja nasploh. Zanima nas, kako oz. v kolikšni meri otroci v vrtcu pridobljeno znanje dejansko uporabljajo tudi v domačem okolju.
Ključne besede: Ločevanje odpadkov, Vzgojno-varstveni zavod, Otroci, Okoljsko izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1442; Prenosov: 175
Celotno besedilo (1,25 MB) |
4. Geografsko in okoljsko izobraževanje v slovenskih splošnih gimnazijskih programihEvelina Katalinić, 2011, magistrsko delo Opis: POVZETEK
Magistrsko delo Geografsko in okoljsko izobraževanje v slovenskih splošnih gimnazijskih programih je razdeljeno na teoretični in empirični del.
V teoretičnem delu je predstavljena:
• definicija in pomen okoljskega izobraževanja kot ene izmed dimenzij vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj,
• umeščenost učnega načrta Geografija (1998 in 2008), kurikula Okoljska vzgoja (2008) in učnega načrta Študij okolja (2008) v predmetnik splošnih gimnazij ter primerjava njihove ciljne naravnanosti okoljskega izobraževanja,
• primeri dobrih praks kvalitetnega okoljskega izobraževanja na internacionalnem in nacionalnem nivoju,
• značilnosti razvoja geografskih učnih pristopov in metod k okoljskemu izobraževanju zadnje desetletje.
V empiričnem delu so predstavljeni:
• rezultati vrednotenja učnega načrta Geografija splošnih gimnazijskih programov (1998 in 2008) v Sloveniji z vidika vključenosti okoljskih učnih ciljev, na podlagi primerjalne analize po izbranih kriterijih,
• rezultati vrednotenja učnega načrta Okoljska vzgoja (2008) z vidika vključenosti geografskih učnih ciljev na podlagi primerjalne analize po izbranih kriterijih,
• rezultati vrednotenja učnega načrta Študij okolja (2008) z vidika vključenosti geografskih učnih ciljev na podlagi primerjalne analize po izbranih kriterijih,
• predlogi terenskih in problemskih nalog predmetnega področja geografije s poudarkom na akcijskih ciljih okoljskega izobraževanja kot primer učnih pristopov, ki temeljijo na izkustvenem učenju.
Sklep magistrskega dela se nanaša na ugotavljanje potrebe po poudarku ciljev okoljskega izobraževanja, z ustreznimi izhodišči za njihovo didaktično uporabo znotraj obstoječa učnega načrta geografije (2008), njihovi ustrezni učbeniški podprtosti ter načrtnem usposabljanju učiteljev geografije za strokovno izvajanje tovrstnih vsebin, kar je v skladu z mednarodnimi tendencami razvoja okoljskega in geografskega izobraževanja (UNECE, IGU).
Ključne besede: Ključne besede: okoljsko izobraževanje, trajnostni razvoj, geografija, izkustveno učenje
Objavljeno v DKUM: 09.07.2012; Ogledov: 2413; Prenosov: 335
Celotno besedilo (2,22 MB) |
5. OKOLJSKA ZAVEST OSNOVNOŠOLCEVMihaela Bratuša, 2011, diplomsko delo Opis: Okoljska vzgoja ima pomembno vlogo v vzgojno-izobraževalnih institucijah in tako postaja učinkovito sredstvo, ki na dolgi rok omogoča ohranitev okolja, obenem pa je pomemben dejavnik pri dvigovanju okoljske zavesti posameznika oz. celotne družbe. Okoljsko izobraževanje zaseda vedno pomembnejše mesto pri odgovornem odnosu do narave, kar pa seveda pomeni delo na dolgi rok, saj tako širokih kompetenc, kot jih obsega okoljska vzgoja, ni mogoče osvojiti čez noč. Pomembno vprašanje, ki se nam ob vsem tem poraja pa je, ali prebujena okoljska zavest vodi tudi v temu primerno ravnanje?
Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kako so slovenski osnovnošolci okoljsko ozaveščeni, in ali ravnajo skladno s svojo okoljsko zavestjo. Prav tako pa nas je zanimalo ravnanje njihovih staršev, saj vemo, da se vzgoja začne ravno doma v družini. Izpostavljena sta dva okoljska projekta, ki sta v slovenskem prostoru zelo zastopana, Ekošola in Zdrava šola.
Izvedena je bila anketa, katere vzorec je zajemal 343 učencev osmih razredov, katerih šole so vključene v oba projekta (Ekošola in Zdrava šola), nekatere pa v nobenega od teh projektov. Pri iskanju razlik, ali vključenost v kateri projekt pomembno vpliva na ozaveščenost oz. na ravnanje učencev, smo našli le nekatere razlike. V nekaterih primerih učenci Zdravih šol ravnajo odgovorneje kot učenci Ekošol. Učenci Ekošol so veliko večji potrošniki kot učenci Zdravil šol, saj ti veliko manj kupujejo izdelke, ki jih nujno ne potrebujejo. Na Ekošolah imajo učitelji večji vpliv na razvijanje učenčeve pozitivne zavesti do okolja kot na Zdravih šolah. Ima pa zato družina nekoliko večji vpliv na učence v Zdravih šolah kot na Ekošolah.
Načelo vsake šole je, da vzgoji in izobrazi učence v odgovorne osebe, ki bodo v skladu s svojim znanjem in vrednotami delovali odgovorno in v korist družbe.
Ključne besede: okoljska etika, okoljska zavest, okoljska vzgoja, okoljsko izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 17.06.2011; Ogledov: 2503; Prenosov: 263
Celotno besedilo (979,64 KB) |
