| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
TEHNOLOŠKA PRILAGODITEV ODLAGALIŠČA NENEVARNIH ODPADKOV PRAGERSKO GLEDE NA ZAHTEVE OKOLJSKIH PREDPISOV
Sonja Likar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen spremenjen pristop k problematiki o ravnanju z odpadki, njihovemu odlaganju in predelavi. Strogi okoljski predpisi vse bolj vplivajo na potek preoblikovanja prvotnih odlagališč v regijske centre za ravnanje z odpadki. V regijskem pristopu k celovitem sistemu ravnanja z odpadki je zaznati vizijo, ki pa je ob neučinkovitem programu, brez sistematičnih rešitev preskromna za dokončanje projektov v predvidenem roku. Ob razvoju informacijske tehnologije in s primerno izbiro strokovnega kadra, bi bilo mogoče mrežo regijskih centrov učinkovito vzpostaviti in dosledno spremljati.
Ključne besede: odlagališča nenevarnih odpadkov, okoljski predpisi, vplivi na okolje
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2108; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

4.
Vpliv prometa na okolje
Simon Hebar, 2010, diplomsko delo

Opis: Promet nam danes omogoča gospodarski razvoj, veliko svobodo gibanja in deluje kot povezovalec prostora. Z njegovim naraščanjem pa prometni sektor vedno bolj povezujemo z okoljskimi problemi. Prišli smo do točke, kjer je promet postal najpomembnejši vir škodljivih emisij ter tako prevladujoč dejavnik onesnaževanja okolja. Najpomembnejši oz. najbolj raznoliki so vplivi na kvaliteto zraka, saj promet z emisijami pomembno prispeva k onesnaževanju lokalnega ozračja in podnebnim spremembam. Hkrati pa je vpliv na kakovost zraka najbolj nepredvidljiv in ne moremo z gotovostjo napovedati nadaljnjega razvoja dogodkov. Prometni sektor je seveda odgovoren tudi za druge negativne učinke: narašča hrup, izguba biotske pestrosti, onesnaževanje voda, prsti… Ljudje močno občutimo tudi posledice vpliva prometa na socialne in gospodarske dejavnike. Zaradi tega se pojavljajo zahteve po trajnostnem razvoju prometa, ki bi omogočal nemoten nadaljnji razvoj ter bil hkrati prijazen do okolja, saj drugače lahko pričakujemo socialno — ekonomski ali okoljski zlom. Tukaj je najpomembnejše učinkovito izvajanje prometnih politik. Zato je nujno oblikovanje vizije nadaljnjega razvoja, kjer se je potrebno celostno lotiti celotnega prometa, zastaviti konkretne in realne cilje. Ta mora vključevati gospodarski, socialni in ekološki vidik razvoja. Strategija bi morala med drugim urediti preusmeritev tovornega prometa na železnice, večjo pozornost nameniti tranzitnemu tovornemu prometu, izboljšati javni potniški promet, varnost… Pri spodbujanju trajnostnega prometa je EU med vodilnimi na svetu. Zato je ustanovila sistem TERM, ki preko kazalcev spremlja negativne učinke prometa na okolje. Zaradi članstva Slovenije v EU, so bili tudi pri nas uvedeni okoljski kazalci, ki jih ureja ARSO. V sklopu vseh kazalcev je ravno promet tisto področje, kjer se podatki hitro osvežujejo in dopolnjujejo, kar nam na nek način tudi pokaže resnost problemov. Kazalci so namenjeni spremljanju stanja okolja, obveščanju širše javnosti ter kot pomoč prometni politiki. Kazalci nam prikazujejo stanje prometa v Sloveniji in EU, hkrati pa nas opozarjajo na ključne težave v prometu. Tako s pomočjo kazalcev opazimo, da je za vse večje negativne vplive prometa na okolje krivo hitro naraščanje prometa. Obseg potniškega prometa se povečuje predvsem zaradi hitre rasti števila osebnih avtomobilov. Tudi cestni tovorni promet hitro narašča in prevzema najpomembnejšo vlogo v prepeljanem tovoru v Sloveniji, kar se je še izrazito poslabšalo z vstopom Slovenije v EU. Kazalci nam tudi dokazujejo, da smo železniški promet zanemarili in je danes razvojno zaostal ter nekonkurenčen. V zadnjih petnajstih letih Slovenija večino svojih vlaganj v infrastrukturo namreč namenja za cestno omrežje. Ob tem trendu razvoja pa se povečuje tudi poraba končne energije v prometu, saj v zadnjem desetletju promet prevzema prvo mesto po porabi energije. S povečevanjem motorizacije nenehno naraščajo tudi emisije toplogrednih plinov ter ostalih onesnaževal iz prometa. Človek proizvaja čedalje več toplogrednih plinov, zlasti zaradi energetske rabe goriv. Zaradi tega zunanji stroški, kjer glavno vlogo igra cestni promet, predstavljajo veliko breme za državo. Osnovni povzročitelji zunanjih stroškov so nesreče, emisije, zastoji in hrup. Zaradi naraščanja prometa tudi narašča število vseh prometnih nesreč, kar je posledica vse večjega vpliva osebne avtomobilske mobilnosti in opuščanja bolj varnega javnega potniškega prometa, število smrtnih žrtev in poškodovanih v cestnem prometu pa počasi upada. Slovenija se tako vse bolj odmika od trajnostno naravnanega prometnega sistema, kar pa je sodeč po strateških dokumentih ena ključnih točk.
Ključne besede: promet, negativni vplivi prometa na okolje, trajnostni promet, TERM, prometno–okoljski kazalci
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 8540; Prenosov: 1087
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

5.
PRIMERJALNA EKONOMSKA IN OKOLJSKA ANALIZA TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV PROIZVODNJE BIOGORIV
Neža Filipič, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bilo sistematično zbrati in celovito vključiti različne tehnološke postopke proizvodnje biogoriv prve in druge generacije v Sloveniji v sistemsko analizo, ki bi upoštevala vse vidike trajnostnega razvoja. Ocenili smo potencial in prioriteto uporabe različnih vrst biomase za proizvodnjo goriv. Osrednji cilj naloge je bila ekonomska in okoljska analiza 12 tehnoloških postopkov proizvodnje biogoriv glede na 14 izbranih surovinskih materialov. Izvedli smo tri okvirne ekonomske in okoljske analize proizvodnih sistemov biogoriv: (1) glede na enako površino gojenih surovin, (2) primerjavo proizvedenih količin biogoriv iz obstoječe biomase v Sloveniji in (3) s potrebno količino biomase za zagotavljanje direktive EU o uvajanju biogoriv v transportna goriva v Sloveniji. Na osnovi rezultatov smo ugotovili, da postajajo tehnologije za proizvodnjo druge generacije biogoriv s predelavo lignocelulozne biomase ekonomsko dosegljive in izvedljive. Vložek v postavitev obratov je sicer velik, vendar se ekonomsko izplača. Med tehnologijami za proizvodnjo prve generacije biogoriv so ekonomsko dosegljive in izvedljive tiste za proizvodnjo biodizla.
Ključne besede: biogoriva, biomasa, tehnologije, ekonomska analiza, okoljski vplivi
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 2009; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (944,14 KB)

6.
FOTOVOLTAIČNI MATERIALI
Marko Budler, 2011, diplomsko delo

Opis: Fotovoltaika je veda, ki preučuje pretvorbo sončne energije v električno s pomočjo polprevodnikov, pri katerih pride do fotovoltaičnega efekta. Njen pomen narašča sorazmerno s pomanjkanjem fosilnih goriv in stroški le-teh, zato je vsakršno udejstvovanje na tem področju pomembno. V nalogi smo preučili fotovoltaične materiale, ki se uporabljajo v sončnih celicah, njihove karakteristike pa v primerjalni analizi razvrstili v več sklopov. Ugotovili smo, da se lastnosti fotovoltaičnih materialov razlikujejo. Poleg komparativnih metod smo z anketnim vprašalnikom preverili poznavanje inovacij in tehnologije sončnih celic. Izkazalo se je, da ljudje vedno bolj natančno pojmujejo opredelitve s področja terminologije invencijsko-inovacijskega managementa, prav tako pa so vedno bolj informirani na področju solarne tehnologije.
Ključne besede: fotovoltaika, fotovoltaični materiali, polprevodniki, dopiranje, okoljski vplivi, inovacije, agenti spreminjanja, mnenjski vodje, difuzija novosti
Objavljeno: 14.05.2013; Ogledov: 803; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

7.
RAZVOJNA NARAVNANOST TURISTIČNO-IGRALNIŠKE ORGANIZACIJE
David Kamšek, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo področje igralniškega turizma. Analiziramo zaznave domačinov o učinkih igralniško-turistične dejavnosti v občini Kranjska Gora in njihovo mnenje o razvojni naravnanosti ponudnika igralniških storitev in hotelirstva. V teoretičnem delu naloge predstavimo splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS) in turizem v povezavi s sporazumom. Orišemo razvoj igralniškega turizma v svetu, Evropi in v Sloveniji. Predstavimo deležnike v igralniškem turizmu s posebnim poudarkom na domačinih. V empiričnem delu naloge s strukturiranim vprašalnikom analiziramo zaznavanje ekonomskih, socio-kulturnih in okoljskih vplivov igralniškega turizma pri domačinih v Kranjski Gori. Oblikujemo model vpliva navezanosti domačinov na lokalno okolje in pripadnosti domačinov lokalni skupnosti v povezavi s pozitivnimi in negativnimi učinki igralniškega turizma. Na koncu analiziramo odgovore domačinov glede obstoječe ponudbe, vplive na razvoj skupnosti in prihodnji razvoj igralniškega turizma v občini. Ugotavljamo, da mora Občina Kranjska Gora sprejeti dolgoročno strategijo razvoja igralništva in turizma, ki bo zagotavljala postopno nastajanje celovite ponudbe turističnih storitev v povezavi z igralništvom. Igralniška in hotelirska dejavnost naj ostaneta v današnjem obsegu. Glede na trende vremenskih vplivov mora biti ponudba čimbolj neodvisna od vremenskih okoliščin. Za uspeh mora strategija imeti podporo domačinov in podporo države. Zakonodaja s področja igralništva naj stimulira investicije v dodatno ponudbo turistično-igralniških storitev.
Ključne besede: deležniki v turizmu, ekonomski, socio-kulturni in okoljski vplivi turizma, zaznavanje vplivov turizma pri domačinih, igralniški turizem, vplivi igralniškega turizma, turistične storitve in GATS
Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 1855; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

8.
ANALIZA RAZVOJA TURIZMA V OBČINI PTUJ
Suzana Malenčić, 2012, diplomsko delo

Opis: Za uspešen razvoj turizma v nekem kraju je potrebno dobro sodelovanje med domačini in lokalnimi turističnimi delavci. Načrt razvoja mora biti sestavljen tako, da ustreza prebivalcem in ljudem, zaposlenim v turistični dejavnosti ter da ga je možno uresničevati.
Ključne besede: ponudba občine Ptuj, ekonomski, socio-kulturni in okoljski vplivi turizma, pozitivni in negativni učinki turizma v turističnem kraju, zaznavanje domačinov o učinkih turizma.
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 877; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (847,52 KB)

9.
MALA HIDROELEKTRARNA V VELENJU
Janez Jelenko, 2013, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je preveriti možnost izgradnje male hidroelektrarne med Velenjskim in Družmirskim jezerom. Izvedena je analiza velike količine pridobljenih podatkov o stanju obeh jezer in pritokov. Glede na analizo podatkov so določeni parametri akumulacijske hidroelektrarne z opisi sestavnih delov male hidroelektrarne. Predstavljeni so vplivi na okolje. Narejen je ekonomski izračun za ugotavljanje smiselnosti projekta.
Ključne besede: mala hidroelektrarna, akumulacijska hidroelektrarna, parametri vodne turbine, izračuni tlačnih padcev, primerjava cevovodov, okoljski vplivi, stroški, ekonomski izračun
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 1138; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)

10.
SONARAVNI RAZVOJ TURISTIČNE DESTINACIJE ČRNA NA KOROŠKEM
Alan Vidovič, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega seminarja je analiza možnosti razvoja turizma v občini Črna na Koroškem. V teoretičnem delu naloge prikažem smernice strategije razvoja turizma Slovenije ter strategije razvoja Mežiške doline in Črne na Koroškem s poudarkom na trajnostnem sonaravnem razvoju. Predstavljene so tudi osnovne geografske značilnosti in značilnosti turistične ponudbe obravnavane turistične destinacije. Osrednji del diplomskega seminarja predstavlja analiza dosedanjega razvoja turizma v turistični destinaciji Črna na Koroškem. Orišem vidike sonaravnega razvoja v občinski strategiji in njeno usklajenost s strategijo razvoja regije (Mežiška dolina) kot celote. Ugotavljam, da je turistična destinacija v glavnem upoštevala zakonitosti sonaravnega razvoja turizma. S pomočjo ankete analiziram zaznavanje Črnjanov o gospodarskih, socio-kulturnih in okoljskih vplivih turizma. Glavni problem je v precejšnji nezainteresiranosti domačinov glede turizma. Ob koncu prikažem tudi nekatere izzive in možnosti za nadaljnji sonaravni trajnostni razvoj turistične destinacije.
Ključne besede: trajnostni razvoj turizma, strategija razvoja turizma, turistična destinacija Črna na Koroškem, gospodarski, socio-kulturni in okoljski vplivi turizma, zaznavanje domačinov o učinkih turizma.
Objavljeno: 01.12.2015; Ogledov: 662; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici